cb press review Personal Path to Pregnancy Goldfish Secrets Revealed Penny Stock Egghead Idol Lash Review Raspberry Ketone Max Secret Survey Review 3way2win Review Slim Without Gym eCash Opinions Sold Out After Crisis Boost Your Bust Review 24/7 Fat Loss Review Article Marketing Robot Review Aeon Guide Review top cb review best product review Clickbank Product Reviews Best CB Review User Reviews of Digital Products Ishbv.com | Product Reviews Easy Tips Penis Advantage Review Truth About Abs Review The Diet Solution Program Fat Loss 4 Idiots Review The Lazy Day Trader Review Million Dollar Pips Review Ejaculation By Command Penile Secrets Review ChopperTattoo Review Miami Ink Tattoo Designs The Lost Arthritis Cure Penny Stock Egghead Review Penny Stock Profit Review Magic Of Making Up Satellite Direct TV The Truth About Six Pack Abs Btv Solo Review DotComSecrets X Workout Finishers Net Space Profits 3.0 Bigger Butt Secrets

Se vedno sem tu nekje

Da je ze toliko minilo? Vem, sprasujete se, kam sem se kar naenkrat izgubila. Jah… Moje zivljenje in delo na ladji nista vec povezana. Zame se je delo na ladji zakljucilo skoraj dve leti nazaj. Takrat sem rekla, to je moja zadnja pogodba. Ce povem po resnici, verjetno ne bi bila zadnja. A ravno takrat, v zadnjih dneh dela na ladji, sva z mozem spojila x in y, in cez 8 mesecev sva dobila eno tako malo cudovito bitjece, ki zdaj nama krajsa dneve. Ja, presvercala sem jo z ladje domov. Usojeno je tako bilo. Zdaj nasa imena tvorijo kratico SEA (Sonja, Ella, Akshay). In to cisto nenamerno. Je ze tako moralo biti. Ce bi bilo drugace, ne bi bilo prav. Morje bo vedno v meni.

V glavnem… Se vedno sem tu nekje in se vedno prejemam vrsto sporocil in vprasanj na temo delo na ladji. Iti ali ne iti? Se splaca? Kaksna je placa? Glede na razmere doma je verjetno delo na ladji se vedno dobra ideja. Pac, brez previsokih pricakovanj, in ne boste razocarani.

Vse zivljenje bom govorila… Marsikatero stvar v zivljenju bi spremenila, ce bi se dalo. A za delo na ladji mi ne bo nikdar zal. Cas tako hitro tece, mimogrede se obrne nekaj let. Naj vam ne bo zal. Za nic.

Pozdravcek iz Mumbaia.

Vesele praznike, posadka, posadka-to-be in posadka-wanna-be

🙂 🙂 🙂

31.12.2011: Urugvaj – Celebrity Infinity

31.12.2012: Nova Zelandija – Celebrity Solstice

31.12.2013: Nemcija – Norwegian Getaway

31.12.2014: Bahami – Carnival Sensation

31.12.2015: sLOVEnija – home sweet home

Tako… To so zame prvi bozicni in novoletni prazniki, ki jih bom prezivela doma, odkar mi je delo na ladji obrnilo zivljenje na glavo. Sploh ne vem vec, kako je to, zadnja stiri leta sem namrec te praznike prezivela na ladji, nekje na tem ali onem oceanu, obkrozena s 1000 posadke in ne vem koliko gosti, vse tako lepo okraseno (pa ne ze od novembra, ampak dejansko preden se praznovanje zacne), toliko dobre znane in neznane hrane in cokoladic in tistih ameriskih rdece-belih lizik v obliki drzala za deznike,… Pa koliko enih popustov in norisnice v trgovinah… Pogresam. Ne delo na ladji, ampak dogodivscine, ljudi, kraje, celo hrano iz jedilnice za posadko. Norec jaz. Haha… Ampak tako je, prihajajo nove dogodivscine, novi preobrati, novi ljudje… Leto 2016 bo precudovito, vem.

novo leto 2016

Dragi bralci, zelim vam vse najlepse v letu 2016, tistim, ki se se vedno odlocate za delo na ladji, pa… Bo, kar bo.

Vse najboljse zame

Ooooo!!! Nisem tako navdusena nad tem, da praznujem rojstni dan, kot nad tem, da me kar naenkrat na tak dan z voscilom presenetijo tisti, na katere niti sama ne pomislim. Iz Portorika sem iz ene od pisarn z brezplacnim internetom za posadko dobila email z voscilom. Svasta, no. Tam sem bila le enkrat, lani maja ali junija, se mi zdi, ocitno sem pri vclanitvi morala vpisati tudi svoj rojstni datum in… Ta-daaaa… Odprem email in caka me njihova voscilnica. Wiiiii. Kako lepoooo!!! Saj vem, da je to vse elektronsko, pa vseeno – pustite mi veselje. 🙂

Happy Birthday

To je tudi moj prvi rojstni dan, odkar je delo na ladji zame le se lep spomin, zato se ga izplaca preziveti se bolj noro, ob ljudeh, ki mi v resnici pomenijo vec in najvec. VSE NAJBOLJSE, Sonja, pa se na kaksnih 50 let (potem bo pa ze pocasi dovolj).

Potek zadnjega intervjuja za delo v gift shop

Ze nekaj casa sem v stiku z dekletom, ki se je odlocila, da je cas za spremembo. Delo na ladji se ji zdi primeren nacin pobega iz tega resnicnega sveta in ker se strinjam z njo, ji s svojimi izkusnjami in nasveti pomagam po svojih najboljsih moceh. S tem, kar ona zdaj dozivlja, pa morda lahko pomagam tudi vam. V tem prispevku vam bom z njenimi besedami opisala, kako je potekal cisto zadnji intervju v Beogradu, za delo na ladji v gift shop za podjetje Starboard Cruise Services. Punca, poimenujmo jo XY, mi je namrec vsa navdusena sporocila, da je uspesno opravila intervju za delo na ladji in mi opisala celoten postopek.

Ob 8:30 so se kandidati zbrali v hotelu v Beogradu, vsakdo je dobil nalepko s svojim imenom in stevilko, potem pa so jim dali kaksne pol ure casa za kavico. Ob 9h se je zacelo zares in trajalo kar cel dan, do 18h. Vmes so imeli dvakrat po 15 minut odmora in en daljsi odmor (eno uro) za kosilo.

Vse je potekalo v anglescini. Najprej se jim je predstavil Greg, ki je zaposlen pri Starboard Cruise Services in odloca, ali ste primeren kandidat za delo na ladji ali ne. Greg jim je povedal svojo zivljenjsko zgodbo in nato zacel s predstavitvijo podjetja. Podjetje je pravzaprav predstavljal skozi cel dan, vmes je dodal se kako svojo izkusnjo ali salo. XY pravi, da je vse skupaj bilo grozno smesno in predvsem sprosceno. Razen med predstavitvami, takrat so bili vsi zivcni (kandidati, namrec). Torej, med predstavitvijo podjetja so imeli pet razlicnih vaj, med katerimi so kandidati bili vseskozi ocenjevani, Greg si je na spisku prisotnih tudi ves cas zapisoval pripombe ob njihovih imenih.

  1. vaja: kratka predstavitev kandidata – ime, od kod ste, koliko izkusenj imate s prodajo in izpostavitev kaksne vase nenavadne lastnosti.
  2. vaja: razdeljeni so bili v skupine 6-7 oseb. Med sabo so si morali izmenjati zgodbe, kjer so kot kupec ali prodajalec doziveli neko res dobro izkusnjo. Nato so skupaj izbrali najboljso zgodbo, lastnik te zgodbe pa jo je predstavil ostalim kandidatom in seveda tudi “komisiji”.
  3. vaja: razdeljeni so bili v skupine 5-6 oseb, iskati so morali skupne lastnosti, ampak bolj poglobljeno. Ni bilo dovolj ugotoviti, da imajo vsi crne cevlje, ampak bolj v smislu “vsako nedeljo radi sedijo doma, gledajo filme na FOX tv in ob tem pijejo zeliscni caj”.
  4. vaja: vsi so vstali in zapustili svoja mesta, nato pa so se posedli glede na stevilko ob svojem imenu (1, 2, 3, 4…). Greg jim je razdelil razlicne slicice (na nekaterih je bil nakit, na drugih ure, na tretjih bizuterija itd). Dal jim je deset minut casa, da predstavijo odnos kupec-prodajalec. V predstavitvi so morali omeniti vseh sest elementov prodaje (prodajni krog – o tem boste slisali na predstavitvi podjetja in potem se najmanj 100x na ladji: Meet & Greet, What & Why, Features & Benefits, Overcome the Objections, Add-on Sale, Seal the Deal). Za to so imeli dve minuti casa.
  5. vaja: promocija. Za to nalogo so bili kandidati seznanjeni ze od strani Helene, se preden so sploh prisli na intervju. Za ta namen je vsakdo moral prinesti s sabo nek predmet. XY pravi, da je v bistvu bilo res smesno, saj so vsi mislili, da bodo morali ta predmet lepo kulturno predstaviti, a je slo za dejansko promocijo in so morali tam vpiti pred vsemi in ponujati svoj predmet kot nekaj najboljsega in nekaj, kar vsekakor moras imeti. Vecinoma so vsi zaceli z “Hi, how are you doing?”, in potem nadaljevali s predstavitvijo, ki je morala biti cim bolj zivahna in energicna.

Na koncu je Greg razdelil liste, na katerih so kandidati oznacili, ce so ze kdaj v zivljenju prodajali kaksne zelo drage ure, nakit ali kaj podobnega, oznaciti so morali tudi, katere tuje jezike govorijo poleg anglescine. Potem pa je prisel se intervju 1:1, kar je bilo videti takole:

Greg je kandidate za delo na ladji postavil v vrsto, zopet po stevilkah (1, 2, 3,…). XY pravi, da ne ve, koliko casa so bili na intervjuju tisti za njo, a ona in vsi pred njo so opravili ekspresno hitro. Ko je XY prisla do Grega, je le-ta pogledal na list, kaj je oznacila, jo vprasal, kdaj je pripravljena iti na ladjo in to je bilo vse.

Vseh skupaj je bilo 33: 11 Slovencev, ostali so bili iz Bosne, Hrvaske, Madzarske, Slovaske in celo Belgije. Je pa Helena omenila, da ima naslednji dan isto delo, vendar s Srbi. Koliko jih je bilo sprejetih, ne ve, ve pa, da je od tistih Slovencev, s katerimi je sla skupaj na intervju za delo na ladji, pet sprejetih, dva pa zal ne.

Intervju je bil v sredo, v ponedeljek pa je XY ze dobila email od Helene, da je sprejeta. Zdaj ima punca doma norisnico in priznava, da se v njej kopici vrsta razlicnih custev – od navdusenja, vznemirjenja, veselja, pricakovanja, do strahu, kajti konec koncev gre za veliko spremembo. Ampak to si je zelela in hvala bogu tudi dobila priloznost. Do konca leta ima menda se sluzbo, potem pa bo v veselem pricakovanju naslednjega Heleninega emaila s podatki, kdaj in kam gre.

XY, srecno in naj ti bo izbor ladje in destinacije kar se da naklonjen. Vsem ostalim, ki se ze tedne, mesece, morda celo leta pritozujete nad stanjem v Sloveniji in suho denarnico in se sprasujete, ali je delo na ladji za vas ali ne, pa zelim v letu 2016 vec odlocnosti in drznosti. 🙂

Moj prvi intervju o delu na ladji… Boste z mano? :)

Dragi bralci, koncno nekaj novega, kar prav gotovo zasluzi svoj clanek na blogu Delo na ladji.

Pred dnevi je z mano v stik stopila novinarka Radio Slovenija in me povprasala, ali sem za nocni intervju, saj se ji zdijo moje zgodbe o delu na ladji zanimive. V preteklosti sem ze prejemala vabila za razne oddaje, a sem vedno ravno takrat bila na ladji. Zdaj pa sem doma in le kaksen razlog bi morala imeti, da bi odbila tako vabilo? Ja, ce bi bila tik pred porodom morda, ampak nisem, torej…

Ce vas zanima, kako bova z voditeljico obirali delo na ladji in vse, kar k temu spada, se nama le pridruzite. Frekvenco lahko najdete na povezavi Frekvence – Radio Prvi. Tu lahko vsak najde frekvenco za posamezni del drzave. Ta radio ima ponoci skupni program z Radio Maribor in Radio Koper, tako da se bo naju slisalo tudi preko teh dveh programov. Pa na spletni strani Radio Prvi bova tudi. Pa preko MMC-ja tudi, ce slucajno niste v Sloveniji. Uf, vsi naju lahko poslusate, ce le ne boste spali. 🙂

Glede na to, da nekaj obljubljajo sneg, bo pa tudi lepo poslusati zgodbe o tropskih krajih, da vas malce pogrejejo. 😛 Torej… Se slisimo v…

PONEDELJEK, 23.11.2015 ob 00:10!!! 

Norwegian Breakaway in Bermuda

Klik na zgornjo sliko vas bo preusmeril na spletno stran Radia Prvi, tam pa nad slikico le kliknite na gumb “Predvajaj oddajo”.

Poslovilno pismo

Dragi moji bralci!

Pisem vam, da se vam zahvalim za vso podporo, ki ste mi jo izkazali v vseh teh letih. Upam oziroma verjamem, da vam moj blog pomaga pri odlocitvi za delo na ladji. Vem, da bi pomagal meni, ce bi ga kdo spisal, ko sem se jaz odlocala za to cudovito zivljenjsko izkusnjo. Delo na ladji mi je prineslo smeh in solze, veselje in zalost, strto srce in zivljenjskega popotnika, poznanstva in izkusnje, ki jih “kopenski” ljudje nikoli ne boste razumeli. Marsikdaj se mi je zdelo, da smo kot v vojski, poslusamo ukaze, a ko bolje razmislim, razumem, da sem se iz te izkusnje veliko naucila in si zelim, da bi nas bilo vec takih. Spostovanje so-cloveka, vrednote, obnasanje, sposobnost resevanja tezav, timsko delo, nacrtovanje in izvajanje nalog ob pravem casu,… Veliko sem se naucila, nikoli mi ne bo zal niti za en dan na ladji. Bilo je lepo, bilo je tezko, sprosceno in delovno, trezno in malce manj trezno, a vse to je oblikovalo osebo, ki jo predstavljam zdaj. Naj opozorim, da je vse napisano na blogu le izraz mojih osebnih dozivetij in mojega osebnega misljenja in razmisljanja. Kdo drug bi stvari morda (verjetno) videl in dozivel drugace. Vse je odvisno od posameznika ter kaj in koliko je pripravljen narediti in sprejeti za spremembo v svojem zivljenju.

Se vedno bom tu, morda kdaj pa kdaj objavim kako novost, prebrano na fb zidovih mojih ladijskih prijateljev. Za vsa nadaljna vprasanja, komentarje, skrbi, karkoli v zvezi z delom na ladji pa se lahko obrnite na mojo Facebook stran “Delo na ladji (Sonja Krese).

Prosim, prosim, ne prosite me, da vam najdem delo na ladji. Tudi jaz sem bila le clanica posadke in nisem v nobeni povezavi s kadrom, ki zaposluje na ladjah (potniskih ali tovornih). Pisite podjetju RIV iz Kopra, oni so placani za to, da posredujejo delovno silo ladijskim druzbam in koncesionarjem.

Se enkrat najlepsa hvala in vso sreco pri vasih zivljenjskih odlocitvah.

Mirno morje!

In se ena od Carnival sporocil: “Include FUN in everything you do!”

Do naslednjic,

Sonja Khandagale

Moja zgodbica – basen o delu na ladji

Ena cisto kratka basen za slovo od dela na ladji, ki se je pisala stiri leta. 🙂

Ocka medvedek Celebrity Infinity in mamica medvedka Celebrity Solstice sta se odlocila za posvojitev. Pa sta posvojila medvedka dvojcka – Norwegian Breakaway in Norwegian Getaway. Ker sta se vedno imela veliko ljubezni v sebi, sta se odlocila posvojiti se dva medvedka – Carnival Freedom in Carnival Sensation. Vsi so uzivali v druzbi eden drugega in srecno ziveli do konca svojih dni.

celebrity infinity bear

celebrity solstice bear

norwegian breakaway bear

norwegian getaway bearcarnival freedom bearcarnival sensation bearcruise ship bear family

Dobrodosla doma, Sonja

Tako. To bi bilo to. Delo na ladji Carnival Sensation in delo na ladji nasploh se je zame zakljucilo. Za vedno (pa ze trkam na les, da se ne zarecem, ker kdor je ze kdaj bil del posadke, dobro ve, da je nickoliko takih, ki pravijo, da je to zadnja pogodba, pa jih potem spet vidis na eni od ladij). Ampak ne, jaz sem trdno prepricana in odlocena, da je to to. Z glavnimi pri STB sem se ze pogovorila, bilo jim je zal in rekli so mi, da bom vedno dobrodosla nazaj. Hvala, ampak… Pa kaksno poslovilno zabavo je nama z Akshayem pripravil moj team. S posterjem, tortico, prigrizki,… Zadnji dan je res bil nekaj posebnega. Zbogom, pomorscaki moji in mirno morje. Carnival Sensation, zbogom tudi tebi.

poslovilna tortica poslovilni poster

Kljub vsemu lepemu sem odlocena, da je cas, da zacnem tudi resno ziveti. Delo na ladji ni za vedno, ni nekaj, iz cesar bi ustvaril kariero (vsaj jaz ne). Je nekaj, kar ti pomaga zbezati od resnicnosti in odlicna izkusnja za tiste, ki doma nimate obveznosti ali pa vas financni polozaj sili k temu. Ni pa za vedno, za vse zivljenje. Ni za tiste, ki si zelimo ustvariti normalno kopensko druzino z vsemi druzinskimi clani prisotnimi. In tako sem prisla domov. Se zadnjic z ladje.

On my way out

Let domov je bil odlicen. Imela sem celo vrsto sedezev zase. Kaksno lepo poslovilno darilo mojega podjetja. Vse tri sedeze zase na cezoceanskem letu je nekaj neprecenljivega. Skoraj kot bi bila v prvem razredu. Heh…

Cezoceanski polet New York - Zurich

Na domacem letaliscu pa tako presenecenje. Domaci, prijatelji, sosedje, pricakali so me s posterji, s kamero in hrupom… Kot da sem osvojila zlato medaljo na olimpijskih igrah. Ooooooo, kako lepo. Skoraj bi zajokala. Potem pa se poster na glavni cesti, preden se zavije k nasi ulici, pa baloni in velik napis na dvoriscu. Pa se pice so narocili… Jooooj, ljudje moji.

welcome

Dobrodosla doma Sonja

Paket dobrodoslice

Se splaca priti domov. Kaj takega pa se ne, no. 🙂

Spremembe v timu

In tako sem prevzela gift shop tim na Carnival Sensation. Delo na ladji se je nepricakovano podaljsalo za 10 dni, domov grem 10.05. Vsi na ladji od kapitana pa navzdol so mi nudili izjemno podporo pri vsem, kar bi morebiti potrebovala. Najlepsa hvala vsem, res.

Na dan, ko bi jaz morala oditi, je prisla moja nadomestitev, to je nadomestitev za pomocnico managerja. Punca je komaj napredovala, zna toliko, kot sem znala jaz pred enim letom. A jaz, ne da se hvalim, se zelo hitro ucim, medtem ko ta niti copy-paste ne zna narediti v Excelu. Napisala sem ji vse, kar mora vedeti, dobesedno korak za korakom, kaj mora odpreti in kam klikniti in kaj napisati,… To bi ji moralo pomagati pri nadaljnem delu.

Nova managerka je prisla na uvajanje pred tremi dnevi, danes je prevzela tim, jaz pa sem na pocitnicah. Oh, kako prijetno. Spim, dokler ne morem vec spati, na delo pridem, ce ni popolnoma nicesar drugega za poceti, placana pa kot manager,… Kaj lepsega. Sanje vsakega clana posadke, preden gre domov. Haha.

Zal mi je za obe, obe sta komaj napredovali in imata svoje ideje, kako uspeti, prisli pa sta na ladjo, ki komaj kdaj zadene cilj, ker je pisarna zaradi obnov v trgovinah povisala cilj v nebo. Ah, nekako se bosta ze znajdli. Drugace sta prijetni punci, ne dvomim, da bosta spojili konec s koncem. Saj ne, da imata izbiro.

Aja, mimo grede, tudi Akshayu so podaljsali pogodbo. Haha, kako smesno. Dan pred njegovim odhodom iz pisarne posljejo novo letalsko karto. Nikoli se nisem s pisarno pogovarjala o tem, da bi tudi njemu podaljsali pogodbo, a ocitno naju jemljejo kot eno, tako da sva oba podaljsana do 10. maja. Potem pa res domov. Se nekaj dni. Bolje sluziti denar, kot zapravljati, kajne?

Se malo… Samo se malo.

Podaljsana pogodba – spet

Vceraj zjutraj sem vse spakirala. Le nekaj drobnarij sem pustila zunaj, kar bi vrgla stran zadnji dan. Dneve, ma kaj dneve, ure sem odstevala do odhoda. Ampak usoda je zelela drugace.

Cisto nepricakovano je vceraj umrl managerjev tast. Z zeno, naso beauty specialistko, sta takoj odletela domov. Uredila sem jima hitro letalsko karto, vse papirje za nujni odhod, prevoz od pristanisca do letalisca,… Poklicala sem v pisarno in jim javila slabo novico. Sozalje, a prvo vprasanje je bilo, kdaj grem domov. Rekla sem cez dva dni. Am… A je mozno, da bi podaljsala nekaj dni, morda dva tedna, dokler ne najdejo zamenjave? Da prevzamem polozaj managerja in vodim tim? Am… Wau… Pred mano naj bi bili zadnji dnevi na ladji, ne vracam se vec, dusevno se ze pripravljam na zadnje ure dela na ladji, oni pa mi ponudijo polozaj managerja? Saj sem si zelela priti najvisje kar lahko, a to je prislo tako nepricakovano, da sem se kar tresla. Jokala, pa ne zato, ker ne grem domov, ampak ker se je vse tako hitro obrnilo na glavo, da sem zacela dvomiti, ali se lahko sprijaznim s se dodatnimi desetimi dnevi dela, ko sem v mislih ze skoraj doma.

Ja, lahko podaljsam, doma se nic takega ne dogaja, da bi morala biti tam. Dva tedna, ok, ni problema. Oh, kako so mi bili hvalezni. Verjamejo vame, manager jim je vedno govoril, da mi vse zaupa. Pa tudi res sem vse naloge opravljala sama, manager je hodil le na glavne sestanke, ki so bili za managerje. Vse ostalo je bilo na meni, tako da me ni skrbelo, kako bomo poslovali, dokler ne pride novi manager. In tako sem ostala sama. Moz gre domov, jaz se s prtljago namesto na letalisce selim eno palubo visje, v managerjevo kabino, in iz kosa za smeti vlecem nazaj bluze, ker pac ostajam se nekaj dni, morda dva tedna.

Srecno na novem polozaju, Sonja, Gift Shop Manager.

Zakljucek dela na ladji

S tezkim srcem in cmokom v grlu govorim o tem, a cas je. Delo na ladji se zame zakljuci ta mesec.

Tocno pred stirimi leti sem zacela svojo pomorsko pot. Se vedno se spomnim 10. aprila 2011, ko sem se vkrcala na mojo prvo ladjo, Celebrity Infinity v San Diegu, Kalifornija. Let iz Rima v New York se je predcasno koncal v Londonu, ker je avion imel neke tezave, zamudila sem avion v New Yorku za San Diego, na ladjo sem prisla le nekaj ur, preden je izplula. Hitro se je bilo treba pripraviti za delo in se isti dan zaceti streci gostom. “Kje je najbliznje stranisce, kje je teater, kje je restavracija?” in milijon drugih vprasanj gostov. Ti mene sprasujes? Niti ne vem, kje je moja kabina. Noci prepite v baru, dnevi na plazah, prva ljubezen in strto srce,… Ah, kje je ze to. Po stirih letih, petih kontinentih in ne vem vec koliko obiskanih drzav sva z mozem prisla do zakljucka, da je to to. Delo na ladji se za naju koncuje tu, na Carnival Sensation. Kot vsako stvar je tudi to tezko zakljuciti, ne gleda na to, koliko slabega in dobrega ti je to prineslo.

In kaj zdaj? V Mumbaiu sva septembra 2014 odprla butik, Ne ker je nas, a butik je cudovit in oba verjameva v uspeh. Za zdaj nama ne prinasa toliko denarja kot delo na ladji, a nekje je treba zaceti. Ce doma ni dela, se prej ali slej spet odlocis za delo na ladji, in to niso vec najine sanje. Nama bo uspelo drzati se zacrtane poti in zaceti novo zivljenje na kopnem. Ustvariti nekaj najinega, da bova vedela, za kaj in za koga delava.

Torej, se 20 dni in delo na ladji se zame konca. Za vedno. Nikoli ne bom pozabila teh stirih let, vseh dogodivscin, vseh uspehov in prijateljev,…

Srecno nama in vsem vam, ki se odlocate za delo na ladji. Morda vam ne bo vsec in boste dali odpoved v prvem mesecu. Morda pa ostanete na ladji vec let, zaradi uzitka, zaradi denarja, zaradi strahu, da doma ni nic takega, kar bi vas zadovoljilo… Kakrsen koli bo razlog – srecno.

Morda je cas, da grem

Ne vem. Morda sem le prevec obcutljiva, ker so za mano naporni meseci brez potrebnega spanja. Morda je pogodba za delo na ladji z razlogom dolga sest mesecev, saj bi zdaj bila ze doma, ce ne bi podaljsala. Morda pa je po stirih letih dela na ladji res ze cas, da se poslovim od tega laznega zivljenja in se posvetim necemu, kar mi bo koristilo v pravem zivljenju, na kopnem.

Zadnje case imamo veliko obiskov iz glavne pisarne. In ko imamo obiske, moramo res poskrbeti, da je vse videti kot iz pravljice, da so sefi navduseni in si ustvarijo lazno sliko o nas in trgovinah in delu na ladji. Po celem dnevu dela na morju smo do treh zjutraj pospravljali in cistili in likali in… In ker nam je po zakonu dovoljeno delati najvec 14 ur dnevno, smo prekoracili to mejo, ljudje so seveda postali nejevoljni, sploh ker smo naslednji dan imeli dostavo in smo se morali predstaviti tem ljudem iz pisarne in smo vedeli, da bo vse skupaj trajalo do treh popoldne, ko se bodo oni morali izkrcati, mi pa na varnostne vaje z gosti in nazaj na delo, saj se je zacel nov dan z novimi 2500 gosti na krovu.  Tocno to se je tudi zgodilo, nekdo iz teama se je pritozil, manager je pod nadzorom in pod se vecjim stresom kot prej, kar se odraza na njegovi volji oziroma nejevolji. Dobro v vsem tem je le dejstvo, da smo ena redkinh Carnival ladij, ki dosegamo cilj in vsaj placa in dodatne nagrade poplacajo vse tisto, kar me dela nemirno. Veliko sanjam in govorim v snu, hrana mi gre na zivce, take spring break ti para zivce z 2000 srednjesolci na krovu vsak teden,…

V glavnem… Pocasi bo cas, da grem. Vcasih se mi zdi, da je konec aprila se tako dalec, da ne bo za zdrzat. Ampak bo. Stisnili bomo pesti in naredili korak za korakom, spakirali kovcke, pustili slabo za sabo, zaprli polno denarnico in se odpravili novim izzivom naproti.

Izlet v NASA – vesoljski center

Veckrat kot ne delo na ladji predstavlja tudi uzitek in ti nudi priloznosti, ki se morda nikoli v zivljenju ne bodo vec ponovile. Carnival Sensation je dvakrat na teden v Port Canaveralu, ze iz pristanisca se lepo vidi NASA stavba, ki jo lahko vidimo v vsakem filmu o poletu v vesolje. Od tu je tudi Armstrong poletel v vesolje in kot prvi clovek stopil na Luno.

Na ladji smo organizirali izlet, placali $50 za prevoz in vstopnico, imeli vodeni ogled… Odlicna ponudba in zal bi mi bilo, ce je ne bi izkoristila. Ko vidis te rakete in nosilce goriva in kapsule, v katerih astronavti priletijo nazaj na kopno… In lepo urejeno zeleno okolje… In ko ti povedo, da je to obmocje dom 5000-7000 aligatorjem in potem dejansko tudi vidis dva-tri-pet med voznjo od enega objekta do drugega, kar sredi ceste. Pa zelve tudi. Vau… In potem se peljes mimo naprave, ki so jo ustvarili za prevoz rakete od stavbe, kjer so jo naredili, do izstrelitene tocke… Tiste gume gosenice, vecje od avtobusa… Uf… Se je pametnih ljudi na svetu.

Nikoli me ni kaj posebej zanimala znanstvena fantastika in vsi filmi povezani z vesoljem, a to je nekaj drugega. To je resnicna stavba, okoli nje so prave rakete, ki so jih pred leti poslali v vesolje, vse je predstavljeno tako spektakularno, da se vzivis v tiste dni. Celo glasba, ki jo predvajajo ob izstrelitvi rakete, te spremlja na vsakem koraku. Enostavno odlicno in neponovljivo. Z druzbo smo tudi izkoristili priloznost in sli v simulator poleta v vesolje. V bistvu je precej podobno necemu v zabaviscnem parku, kjer se privezes na stol, ta se obrne v lezeci polozaj, gledas v veliki ekran, ki predstavlja oblake in potem naredijo nekaj, ne vem kaj, kar ti da obcutek, da letis v zrak z 27.000km na uro, vrat te boli od drzanja glave gor, vse obrazne misice se ti zategnejo, stol se trese, vse supaj traja manj kot minuto in potem… Mir. Sproscenost. Vidis cudivoto zemljo iz vesolja. In to prav tisto stran, kjer je nasa Slovenija. Glej, moja hisa, glej. Haha… Ne vem, kako vse to naredijo, a prav gotovo priporocam vsem, ki so za take zadeve. Potem pa se shopping, seveda. Nekaj pa moram imeti za spomin na tako dogodivscino.

IMG_6624 Kennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral Landing Capsule Kennedy Space Center Port Canaveral Landing Capsule Kennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral IMG_6660 IMG_6669 IMG_6673 Kennedy Space Center Port Canaveral Shuttle transporter Kennedy Space Center Port Canaveral Snoopy, NASA mascot

NASA mascot Snoopy the AstronautKennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral Kennedy Space Center Port Canaveral NASA entrance Port Canaveral

Prenovljene trgovine na Carnival Sensation

Res je zahtevalo veliko casa, volje, potrpezljivosti, vcasih tudi jeze in nerazumevanja, prav vse to nas je pripeljalo do sem. Trgovine so po prenovi videti cudovito. Prav ponosna sem na vsak korak, ki smo ga naredili vsi skupaj, da smo prispeli do sem. Jaz, bivsa trgovka na visokorazrednih krizarkah kot so Celebrity Cruises in Norwegian Cruise Lines, sem bila sokirana, ko sem prvic stopila na Carnival ladjo. Ojoj, ko se samo spomnim prvega dneva na Carnival Freedom. Vse je bilo tako nekako… Nametano. Ena velika zmesnjava. Nic drugace ni bilo na Carnival Sensation. Kot da so poskusali stlaciti pet razlicnih trgovin v en prostor. Poskusali so ze, ja, a neuspesno. Zdaj se je to spremenilo. Trgovine so videti… Ulala. Prav ponosna sem, da delam tu. Kot da sem se vrnila na eno mojih bivsih ladij.

Morda nekaterim ni jasno, zakaj smo potrebovali dva tedna, da prestavimo vse skupaj, a tako je. Ko pridete na ladjo, boste razumeli. Zelis zamenjati izlozbo, ti bo vzelo vsaj dve uri, ker prestavljas eno stvar na pet razlicnih mest. Sele po dolocenem casu si zadovoljen z videzom. Tu nismo bili sami, poslali so nam izvedenca iz pisarne, ki je zelo obcutljiv napostavitev. Poleg tega so zamenjali tudi tepih, ki je zal popolnoma enak od prejsnjega. Temperature so bile brez klime resnicno nevzdrzne, a morali smo biti spodobno obleceni, saj smo imeli na krovu veliko delavcev, ki se slinijo nad vsako nogo. Kakorkoli ze… Preziveli smo in zdaj imamo to, kar imamo.

V Jewelry Shop smo polepili zidove in dodali fotografije nakita.

Carnival Sensation Jewelry Shop IMG_6544

V Watch Shop smo tudi polepili zidove in dodali slike, zamenjali postavitev ur po vrednosti in prodajanosti.

Carnival Sensation Watch Shop IMG_6542

 V Beauty Shop smo dodali vijola marketing, kar je malce spremenilo videz celotne trgovine, dodali smo tudi fotografijo na blagajni.

Carnival Sensation Beauty Shop IMG_6543

Najvec dela smo vlozili v trgovino z oblacili, igracami, spominki in torbicami. Celotno trgovino smo obrnili na glavo, dodali marketing, prelepili rjave stene z belimi nalepkami in posvetlili celoten prostor,…

Prej smo imeli zensko blagovno znamko Roxy in mosko blagovno znamko Quiksilver na istem zidu. Zdaj smo en zid posvetili moskim, drugi zid pa zenskam. Mimogrede, surf ni za prodajo.

Carnival Sensation QuiksilverCarnival Sensation QuiksilverCarnival Sensation RoxyCarnival Sensation Roxy

Zenska Starboard znamka CruiseWear & Company… Tu so se malce usteli. Nimamo dovolj zidov, zato so vec kot polovico kolekcije kar skrili v skladisce, zdaj naj se pa znajdemo, kako bomo to prodajali. Glavno, da je lepo za videti.

Carnival Sensation CruiseWear&Company Carnival Sensation CruiseWear&Company Carnival Sensation CruiseWear&Company

Nas otroski oddelek prej in potem…

Carnival Sensation Kids Carnival Sensation Kids

Torbice (Leather) prej in potem:

Carnival Sensation Leather Carnival Sensation Leather Carnival Sensation Leather

Spomin na krizarjenje (Cruise Line Memories). Prve tri predstavljajo trgovino pred prenovo, zadnje tri pa po prenovi.

Carnival Sensation Cruise Line Memories Carnival Sensation Cruise Line Memories Carnival Sensation Cruise Line Memories Carnival Sensation Cruise Line Memories Carnival Sensation Cruise Line Memories Carnival Sensation Cruise Line MemoriesNo tako… Lepo nam je.

Carnival Sensation dry-dock

Po 21 letih plutja po oceanih se spodobi, da se ladjo malce tudi obnovi. Saj veste, propelerji, cevi, tepihi,… Carnival Sensation je v dry-dock sla 12. februarja, ko smo v Port Canaveralu izkrcali 2356 gostov in 120 clanov posadke, vkrcali pa priblizno 800 pogodbenikov in 400 clanov posadke in se podali na plovbo proti Freeportu na Bahamih. Zdaj nas je vse skupaj okoli 2000 dus, katerih poslanstvo je do 26. februarja obrniti ladjo na glavo in postaviti nazaj na noge, da bo lahko plula se vsaj nekaj let.

Gift shop oddelek je zaprt, zdaj pripravljamo trgovine na prenovo. V pisarni so sklenili, da potrebujemo stilsko preobrazbo in nekaj nove robe. V Port Canaveralu smo prejeli 8 palet, robo hitro vkrcali na ladjo, vse odnesli v trgovine, nadaljevali z inventuro, ki traja ze 5 dni, sli spat ob enih zjutraj, naslednji dan nadaljevali in dokoncali inventuro, zdaj pa cakamo nadaljna navodila. Nasi glavni sefi zelijo, da vsak dan nekaj delamo, da nas ne bi placevali za nic, tako da bomo malce brisali prah, prestavljali stojala sem in tja, zamenjali plasticne obesalnike z novimi lesenimi, sestavili nove mize,…

Ampak danes smo prosti. Zjutraj smo imeli le varnostne vaje – popolno izkrcanje iz ladje v primeru nesrece. Sli smo ven na pomol, a namesto da bi se lepo postavili v vrsto in cakali nadaljna navodila, smo vsi s telefoni v rokah kot Kitajci hodili okoli ladje in slikali vsak koticek. Pac ne vidis vsak dan dno ladje – verjetno nikoli. Evo pogled. Spominja me na pogled pred 3.5 leti, ko sem priletela sem in se vkrcala na Celebrity Infinity.

Carnival Sensation dry dock Carnival Sensation dry-dock

A vas zanima stanje na ladji? Ze v decembru so ladjo zaceli pripravljati na ta dry-dock. Moja kabina je na drugi palubi, dve palubi pod mano so vrtali in brusili in tolkli s kladivi, zaceli so ob osmih zjutraj na dan vkrcanja, eno uro. Potem vsak dan po eno uro. Potem se je stopnjevalo, dve uri, tri ure, pet ur, od sedmih zjutraj, cel dan. Ni bilo dneva, ko bi morala nastaviti budilko, spanec je nekaj, cesar mi drasticno primanjkuje. Vsak odmor sem mislila le na posteljo, nazaj na delo pa sla vsa razburjena. Vsako jutro, ko se zbudim, bi se najraje zjokala, v sebi vpijem, naj mi dajo mir, da se vsaj enkrat posteno naspim in napolnim baterije. Ah te pobozne zelje. Ce se prav spomnim, so na Celebrity Infinity delali se mesec po dry-docku.

Razpored vode

Voda in klima. Haha… Z mozem sva si nabavila ventilator, ker so nas vsi strasili, da ne bo klime in bo vroce za znoret, da posadka kar na odprti palubi spi, ker je tako nevzdrzno. No, do zdaj se nisva potrebovala ventilatorja, je kar prijetno v kabini. A voda? Po hodnikih so izobesili obvestila, kdaj bo voda dostopna. Za tusiranje in to. Po obvestilu sodec bi moralo biti kar ok, a kaj, ce se ne drzijo urnika, ki so ga sami naredili. Vodo odprejo uro ali dve kasneje kot bi morali, zaprejo pa pol ure ali uro prej. Moras sedeti v kabini z odprto pipo in cakati, kdaj bo kaj priteklo, da se vsaj stusiras. Za pranje zob sva ze nabavila galone vode, to ni problem. Stranisce? Katastrofa. Presekali so neko cev ali kaj, kaj jaz vem, in zdaj nobena kabina na prvi in drugi kabini nima stranisca, kjer lahko potegnes vodo. Dobronamerni ladijski usluzbenci so nam odstopili stiri kabine za zenske in stiri za moske, kjer se lahko zdaj vsi hitro stusiramo in gremo na stranisce, seveda pa le ob tistem casu, ko je dostopna voda. Ce se seveda spomnijo odpreti vodovod. In te kabine so bile vec ali manj… Zaklenjene. Heh.

Razpored kabin

Nocem niti opisati stranisc po ladji, tistih javnih. Jao katastrofa, ma ni sans da nogo pomolim v tista stranisca. Vse je zablokirano, ker pac ljudje niso mogli potegniti vode po uporabi. Smrad po urinu in blatu… Ni za opisat, no. To so zdaj popravili in pospravili, koncno sva lahko tudi midva potegnila vodo v svoji kabini. O pranju perila niti ne razmisljava. Pametna odlocite je bila to storiti, preden smo prispeli v Freeport. Upava, da bo zdrzalo dva tedna, drugace bova verjetno prala na roke. Hehe…

Psihicno stanje? Imam obcutek, da bo domov prisla le ena velika zivcna razvalina. Vse se prezivi, pretrpi, biti moramo razumevajoci in sprejeti raznorazne odlocitve, konec koncev smo vsi tu prostovoljno. Menda. Jaz sem potrpezljiva, ni problem to in ono, a ko mi ukradejo spanec… Ko me zjutraj zbudi glasen ropot in vsa prestrasena odprem oci, ker niti ne dojamem takoj, kaj se dogaja… Cel dan gre k vragu in tako dan za dnem, teden za tednom, zdaj ze mesece stejem… Ne morem vec. Odstevam dneve, ko bom spakirala kovcke in se vrnila domov v mirno zeleno Slovenijo. Z mozem sva podaljsala pogodbo, zakljucila bova konec aprila. Bo za zdrzat, verjamem vase. Ta 3- in 4-dnevna krizarjenja res hitro minevajo, ce ne bi podaljsala, bi cez en mesec bila ze doma.

Kaj vse smo preziveli v 4 letih, ni vrag, da me bo zdaj kaj polomilo. Se dva meseca in pol, potem pa domov. Domov, na sadje okoli hise, pitno vodo iz pipe, soncno svetlobo v sobi,… Arrrr, komaj cakam.

Senzacionalni Carnival Sensation

Skoraj dva meseca sem na tej ladji. Kako hitro minevajo dnevi, ne morem verjeti. Ladja dela 3- in 4-dnevna krizarjenja, teden se obrne naokoli se preden reces keks.

Na Carnival Sensation sem prisla 14. septembra, nedelja je bila. Starboard mi je placal nocitev v hotelu La Quinta v Orlandu. Res prijeten hotel z bazenom in brezplacnim internetom, zraven je McDonalds s kanto za smeti, ki ti dobesedno rece Thank you, ko odvrzes svoje ostanke. Kako srckana zadeva.

LaQuinta Airport Hotel, Orlando, FL LaQuinta Airport Hotel, Orlando, FL LaQuinta Airport Hotel, Orlando, FL McDonalds

Zjutraj sem imela na voljo dva termina za prevoz do pristanisca, prvi je bil ob 7:00, drugi ob 11:30. Na papirjih, ki nam jih poslje Starboard, pise, da moramo biti v pristaniscu do 9:30. Ker je hotel od pristanisca oddaljen 40 minut voznje, sem izbrala prvo moznost, ceprav sem vedela, da nikogar ne spustijo na ladjo pred deseto, ko se vsi gostje in odhajajoca posadka izkrcajo. Do enajstih sem sedela pred ladjo in stela galebe. No, to ravno ne. Na sreco imajo brezplacni internet, pa sem poklicala domov, pa moza, pa malce brskala po fb in internetu, igrala Candy Crash in cas je nekako minil. Torej, moj nasvet: ce se pridruzujete katerikoli Carnival ladji, se ne trudite priti pred enajsto, ker tako ali tako ne morete na ladjo. Ce pridete kasneje, nihce nic ne rece, pac je avtobus imel “zamudo”, prometna konica, bla bla bla, jada jada jada.

Carnival Sensation Carnival Sensation in Nassau Carnival Sensation in Nassau Carnival Sensation in Nassau

Ko sem se koncno vkrcala, me je managerka peljala do kabine, kasneje mi je razkazala ladjo in moje delovno mesto. Cudovita punca, Juznoafricanka. Res prijetna oseba, morala bi delati v oddelku za clovekove pravice. Poskrbela je za dobrobit teama. Team je bil cudovit, vsi povezani, vsa provizija se je delila enako na vse, ne glede na to, ali si prodajal stvari za $10 ali nakit za $10.000. Zato so vsi bili povezani, vsi so delali za vse. Jaz zate, ti zame. Ocitno je odvisno od managerja, kako deli provizijo. Prvic sem videla kaj takega. In prvic v moji ladijski karieri sem bila del teama, kjer je bil prav vsak sodelavec vreden svojega mesta. Zal nismo dosegali cilja, moja placa pomocnice managerja je bila nizja od moje place na NCL, ko sem bila se navadna trgovka. Ampak vse je bilo tako sprosceno, nobenega stresa, nobene gnjavaze. Ampak tudi nobenega denarja.

Managerka je cez 11 dni odsla, zamenjal jo je Indijec, ki pa je bil pravo nasprotje. Njemu je na prvem mestu bil denar, razdelil je provizijo, dobil si dolocen procent od tistega, kar si prodal. Team se je razdelil, vsakdo je skrbel za svojo placo in se boril z ostalimi. Eden se je se prav posebno trudil prodajati zgolj tisto, kar mu je prineslo dodatni denar. Stal je pred Citizen urami, ki ti prinesejo doloceno provizijo po prodani uri. Fossil in Casio na primer tebi osebno ne prinesejo nic, prinesejo pa k skupnemu koncnemu cilju in ce dosezemo ta skupni koncni cilj, je ze osnovna placa visja. Ampak to njega ni zanimalo, on je skrbel za svoj zep, kajti dobil je tisto provizijo, ne glede na to, ali smo dosegli koncni cilj ali ne. Team je zacel razpadati, ampak novi manager je poskrbel za red na delovnem mestu. Specialisti so zaceli prodajati vrednejse izdelke, kajti skrbeli so za svoj zep, in zaceli smo dosegati cilj, kar je na koncu vsem prineslo vec denarja. Bilo je stresno, ljudje so bili napeti, niso bili navajeni dela. Ampak veste kaj? Nihce ni tu, da krizari, temvec da dela in sluzi denar za podjetje in zase.

Tudi ta Indijec je cez mesec in pol odsel, premestili so ga na drugo ladjo, prisel je Romun. Ta ima spet svoj nacin dela, provizijo je razdelil nekako drugace, vendar se vedno bolj ali manj pravicno za vse. Nekaj malega je spremenil, ampak kar je najbolj pomembno, v team je prinesel novo, svezo in prijetno energijo. Takoj se cuti razlika. Se vedno dosegamo cilj, se boljsi smo, in vsi smo veliko bolj sprosceni.

Z novim managerjem delam sele en teden, ne morem reci, da vem vse o njem. Ampak saj veste, kako pomemben je prvi vtis. Zdaj verjamem, da bo ta pogodba ena boljsih zame in za moj bancni racun. Placa je namrec za 1/3 visja, odkar dosegamo cilj.

Se tri dni in spet adijo

Za mano sta dva meseca in deset dni dopusta v Indiji. Prva dva meseca sta bila bolj kot ne enolicna, pac postelja, telefon, internet, igrice, se vec interneta in igric,…, zadnjih deset dni pa precudovitih. Mami in prijateljica sta mi prisli na obisk, sli smo na vikend izlet proti severu Indije, po nakupih, se oblekle v sarije in fotografirale z vseh zornih kotov,… Zdaj pa je prisel cas, da vse tri spakiramo kovcke in odidemo v svet. Mami in prijateljica sta zjutra odleteli proti Sloveniji, mene pa v nedeljo caka delo na ladji Carnival Sensation.

Pogodbo sem dobila, Akshay tudi. Jaz odhajam to soboto, avion me bo ob treh zjutraj popeljal preko Frankfurta naprej do Orlanda na Floridi. Akshay se mi bo pridruzil sele cez 25 dni. :O

Ko si tako dolgo doma, nekako ze komaj cakas na letalsko vozovnico. Kmalu po prejeti pogodbi sem dobila tudi to. Iz Ljubljane. Seveda sem takoj spisala cel roman, da sem v Mumbaiu, kamor so me poslali po pogodbi in da naj bi tudi nazaj na ladjo letela od tu. Pa so pisali, da moram poslati dokazilo o stalnem bivaliscu v Indiji, drugace ne morejo rezervirati vozovnice iz tujine. Ja nimam dokazila, imam porocni list, ki je pred tremi meseci zadostoval. In so odnehali. Zdaj imam novo vozovnico. V Frankfurtu bom sest ur postopala po letaliscu, v Orlando prispem ob sestih zvecer, ze vnaprej placan hotel s strani nasega podjetja je tudi ze rezerviran,…

Imam obcutek, da bo naslednjih nekaj dni kar napornih zame, sploh ker sem edina asistentka, nihce ne bo dela opravil namesto mene. Pa preden se naucim po “karnivalsko” poslovat… Ce se ne oglasim kmalu, veste, kje me najdete. Na Bahamih.

Cudoviti Taj Mahal

Delo na ladji me je popeljalo po celem svetu. Jap, hvalim se, ampak tako pac je. Prav delo na ladji mi je omogocilo ogled raznoraznih svetovnih znamenitosti, takih, pred katerimi se moras fotografirati, ce si ze ravno v tisti drzavi. Saj veste, Kip svobode v New Yorku, pa piramide v Gizi, pa operna hisa v Sydneyu, pa to in ono. Pred leti sem sanjarila o teh znamenitostih in si mislila, kako bi bilo, ce bi bilo. In zdaj lahko recem, super je. Obcutki, ko stojim pred svojimi sanjami, so cudoviti in nepopisni.

Tokrat pa ni delo na ladji tisto, ki me je popeljalo do enega sedmih cudes sveta. Dolga 15-urna nocna voznja s povprecnim indijskim vlakom od Mumbaia do Agre je kriva.

Taj Mahal, najvecji ljubezenski spomenik, je dolga leta bil na mojem must-see spisku. V Agro smo prispeli v petek, ob petkih pa je Taj Mahal zaprt za javnost. Nic hudega, to smo vedeli ze prej. V Agri je se marsikaj drugega kot le Taj Mahal. Pa smo sli. Ze na zelezniski postaji smo nasli prijaznega taksista, ki nas je odpeljal do hotela Mansingh Palace. S taksistom smo se tudi dogovorili, da nas kasneje popelje do drugih znamenitosti, kot so Agra Fort, Moonlight Garden Agra, pa baby Taj Mahal, pa do marketa, naslednji dan pa se do pravega Taj Mahala in celo na letalisce v Delhi, ki je od Agre oddaljen 200km. Res je bil prijeten clovecek. Placali smo mu Rs. 6.300, kar je priblizno 80 EUR. Poceni, ni kaj.

Preden si preberete nadaljevanje in ogledate fotografije, naj samo omenim, da jaz rada vse fotografiram z vseh zornih kotov, priblizano in oddaljeno, zato bo objavljenih tudi nekaj podobnih fotografij. In drugo, fotografirano je s telefonom, kakovost morda ni najboljsa, je pa cilj dosezen.

Agra Fort… Trdnjava je rdece barve, zato jo marsikdo poimenuje kar Red Fort. Narobe. Red Fort se nahaja v Delhiju, ta v Agri je le Agra Fort. Za ogled trdnjave in fotografiranje na vsakem vogalu smo potrebovali priblizno dve uri, notri smo nasli vodica za Rs. 100 (1,2 EUR), ki nam je nekaj malega povedal o objektu in nas popeljal naokoli. Vstopnina? Evo fotografija. Ena vstopnica za Indijca, druga pa za tujca. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, katera je za katerega.

Agra Fort entrance

Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort Agra Fort

Baby Taj Mahal ali grobnica oz. mavzolej, ki je veckrat oznacen tudi kot maketa pravega Taj Mahal, se nahaja nedalec stran od sedmega cudesa sveta. Tako kot pravi Taj Mahal, je tudi ta narejen iz belega marmorja in poln izklesanih podrobnosti, obogatenih s polvrednimi kamni. Vstopnina?

Baby Taj Mahal

Baby Taj Mahal Baby Taj Mahal Baby Taj Mahal Baby Taj Mahal Baby Taj Mahal Baby Taj Mahal Baby Taj MahalBaby Taj MahalBaby Taj Mahal

Moonlight Garden Agra ali Mehtab Bagh… Sli smo le ob robu vrta, do skoraj izsusene reke Yamune. Moonlight Garden lezi na enem bregu reke in nudi cudovit pogled na Taj Mahal na nasprotnem bregu. Tam smo bili ravno v casu soncnega zahoda. Neverjetne barve, ki jih lahko ujames le s te strani reke. Taj Mahal se namrec zapre ob sestih zvecer in ravno zamudis pogled na cudovito obarvane kupole.

View from Moonlight GardenView from Moonlight GardenView from Moonlight GardenView from Moonlight Garden Sunset over Agra

Market bom preskocila. Nisem neke zapravljive sorte, sploh ne za nakup tezkih marmornih spominkov, na katerih se kmalu zacne nabirati prah. Poleg tega je fotografiranje v njihovih prostorih strogo prepovedano.

Naslednji dan okoli poldne pa je na vrsti bil Taj Mahal. Neverjetno. Kaj tako presunljivega se nisem videla. Toliko vlozenega truda v izgradnjo tega mavzoleja, neverjetne podrobnosti, 22 let gradnje in 20.000 delavcev, katerim so menda po koncani gradnji odrezali roke, da niso mogli nikjer vec zgraditi nic podobnega temu spomeniku ljubezni,… Moji vtisi so nepopisni. Resnicno obcudovanja vreden objekt. K vstopnici za tujce pripada tudi plastenka vode, copatki za hojo po marmorju in vodic. Na zacetku je hitel, skoraj sem bila jezna, ker nisem mogla v miru poslikati vsakega koticka, a mozakar nam je pokazal vse, kar se mora videti, povedal vse, kar se mora slisati, naredil izjemno fotografijo, o kateri jaz niti pomislila ne bi, odganjal druge goste, da smo mi imeli popolno fotografijo pred samim Taj Mahalom,… Po treh urah pa nam je priporocil se restavracijo za zadnje kosilo v Agri. Zal se imena ne spomnim, a restavracija je bila odlicna, celo nad slovenskim standardom, bi rekla. Ce boste kdaj hodili po teh koncih, ga poklicite. Njegovo ime: Faheem Ali, njegova telefonska stevilka +91 9319559442 ali +91 9368531439.

Taj Mahal entrance

Taj Mahal entrance Taj Mahal entrance Taj Mahal entrance Taj Mahal entrance Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal Taj Mahal

Carnival Sensation, moj novi dom

Ko sem zacela z delom na ladji, so se mi ljudje, ki imajo za sabo vec kot tri pogodbe, kar nekako smilili. A nimate svojega pravega zivljenja doma, nekaj pametnejsega za pocet, sem si mislila. Najdite si resno sluzbo, ustvarite si druzino, vzgajajte svoje otroke skupaj s partnerjem,… Ja…

Pa sem tu. Delo na ladji se nadaljuje. Ze sestic zame. Uf… Neverjetno, res hitro mine. Prave pogodbe se nimam, dobila sem le informacijo iz pisarne, da se 14. septembra pridruzujeva timu na Carnival Sensation.

Carnival Sensation

Foto: www.cruisecanaveral.com

Carnival Sensation je ena najstarejsih ladij v tem poslu. Grajena je leta 1993, popolnoma obnovljena leta 2009, sprejme nekaj vec kot 2000 gostov in 900 posadke, pluje pa iz Port Canaveral (Orlando – Disneylaaaaaand!!!) na Bahame 2x tedensko.  Resilne colne ima na najvisji palubi, kot Titanic. Svasta. Menda imajo motor in ne le vesla. Haha… In vsak petek bomo na Bahamih zasidrani ob NCL Getaway. Najnovejsa in tako pisana ladja ob tej anticni in tako… Prazni…

Krizarjenja so 3- in 4-dnevna. To pomeni, da se gostje menjavajo pogosteje kot jaz operem svoje cunje. Haha. Na tej ladji je eden shoppie, s katerim sem ze delala na Celebrity Solstice pred 2 leti. Vsaj nekoga bom poznala (poleg moza, seveda). Jei. Malce sem se pozanimala pri njemu, kaksno je stanje. Pravi, da je management team katastrofa, promocije so nikakve, ker nihce ne zna promovirati, posledicno tudi cilja ne dosegajo, gostje so poceni, se pa zabavajo in sluzijo okoli $1,700 mesecno. Gift shop team ima menda le enega pomocnika managerja. Ups, to pomeni, da bom imela dela cez glavo, razen ce tudi manager opravlja pisarniska dela.

Hm… Let’s see!

Porn shop & pawn shop

Tole je zgodba za bodoce in novopecene pomorce, da se ne osramotite tako, kot sem se jaz. Se vedno zardim, ko se spomnim tega dogodka.

Vecina gostov na ladji ti bo povedalo svojo zivljenjsko zgodbo. Sploh Americani govorijo o vsem, kar jim pade na pamet. Potem pa se pridejo nazaj in ti povejo se nekaj, kar so prej pozabili. Taki so. Eden najbolj smesnih trenutkov, ki se jih spomnim iz preteklih pogodb je tisti, ko mi je prvic v zivljenju gost razlagal, da v porn shopu dobi zelo poceni stvari, recimo glasbila, playstation, ure, zlato, nakit, celo diamante in se marsikaj.

Em… Porn shop in playstation? Kaksen playstation? Tak, s katerim igras igrice na tv, ali…? Jaz namrec porn shop povezujem z drugacnimi igracami, saj veste, bolj za odrasle. Ja, govoril je o navadnem playstationu. Kupil ga je za nekaj deset dolarjev, ce se prav spomnim. Ja ok, ce on tako pravi. Niti ne predstavljam si svojega zacudenega obraza v tistem trenutku.

Nisem bila edina, ki je dolgo poslusala zgodbe gostov o porn shop in poceni stvareh tam notri. Sodelavec si je zazelel playstation in preden je sel v BestBuy, pravo trgovino z elektroniko, je pac zelel preveriti govorice o porn shop. Pa smo sli, stirje Ne-Americani v porn shop. Bilo nam je nerodno, pa smo se kaj hitro obrnili in sli nazaj. To pac ni trgovina, kamor bi sel s sodelavci razgledovat naokoli, razen ce kupujes bodocemu zeninu nekaj za fantovscino. Seveda nismo videli niti playstation, niti glasbil, niti kaj drugega, kar ne bi sodilo v tako zvrst trgovine.

Po treh letih dela na ladji sem koncno vprasala enega od gostov, kaj je sploh ta porn shop, ker toliko ljudi govori o tem, jaz pa pojma nimam, kaj je to. Pa mi je pojasnil. To je trgovina, kamor ljudje prinesejo nekaj svojega, vecinoma ker nujno potrebujejo denar. Porn shop jim da minimalni znesek za ta izdelek, lastnik ima en mesec casa, da se vrne ponj, drugace ga trgovina proda po prodajni ceni. Recimo nekaj podobnega zastavljalnici. Porn shop.

“Oprostite, lahko se enkrat pocasi izgovorite porn shop? Kako se pa to napise?” -PAWN shop. Pawn shop, seveda. D-d-d-d!!!

Aj ti slovenski piscancek!!! PAWN SHOP! Ampak kdo me lahko obsoja? Pa vi izgovorite “porn shop” in “pawn shop”. Ne zveni nekako enako?

😛

Finish, let’s go… home?

Pa se je koncala tudi peta pogodba. Se mi zdi, da se je moje peto delo na ladji pricelo pred leti, dejansko pa je minilo le sest mesecev in pol, odkar sem se sredi decembra pridruzila novemu teamu na najnovejsi ladji na svetu Norwegian Getaway. Pet mesecev in pol na Norwegian Getaway in mesec na Carnival Freedom, vec kot 40 novih sodelavcev, xyz novih gostov in veliko novih pristanisc na Karibih. Po 202 dneh dela na ladji sem letela… Domov? Domov, ja, ampak ne v Slovenijo. V Indijo.

Kaksen cuden obcutek. Namesto da bi mami sporocila, kdaj naj me poberejo na Brniku, sem… Sem nic. Moz je vse uredil. Le mislim si lahko, kako je bilo mami tezko, ko sem jo poklicala na dan odhoda, in se je zavedla, da res ne prihajam k njej, ampak… Mislila sem, da sem mocnejsa, a v trenutku, ko sem stopila z aviona na indijska tla in namesto svoje druzine zagledala njegovo, me je hudo zabolelo. Srecna, da sem svobodna, a… Ja, vem, to je zdaj moja druzina, a nihce ne bo nadomestil moje prve, moje prave druzine.

Tole se mi je zdelo prisrcno – zid na letaliscu v Miamiju.

Miami International Airport wall

Se nekaj novih pristanisc

Potovanje okoli sveta, to je to, kar sem si od nekdaj zelela. Ce je dan se tako slab in ti res vsi skacejo po zivcih, si naslednji dan vedno v drugem kraju, naslednji teden z novimi 4000 gosti, naslednje leto z novimi spomini in prijatelji. Jaz vem, zakaj sem tu. Vse to mi omogoca delo na ladji. 

Na kratko sem ze opisala Curacao, Arubo, San Juan in Grand Turk. Za mano je se nekaj ozemelj, na katera sem v preteklih dveh tednih stopila prvic v zivljenju: Carnival-ov zasebni otok Half Moon Cay, Dominican Republic, Jamaica in Grand Cayman.

Half Moon Cay je del Bahamov, ki ga je Carnival Coorporation kupil in preuredil za goste svojih krizark. Tam ni nicesar drugega kot lepa plaza, bar, kjer nasa posadka streze pijaco, preneseno z ladje na kopno, nekaj nadstreskov, pod katerimi nasa posadka streze hrano, ki je prav tako prenesena z ladje na kopno, in seveda trgovinica, ki je del nasega podjetja, z robo, ki jo prodajamo tudi na ladji, a nekako zasluzek ne gre v nas kupcek, ampak nekam drugam, ne vem kam, ni mi jasno, zakaj, in se tudi nisem prevec poglabljala v to.

Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay Half Moon Cay

La Romana, Dominican Republic. Ko stopis z ladje, dejansko nimas kaj videti, ce ne vzames taksi ali turisticni vlakec in se odpeljes v levo ali desno. Nic ni blizu, pes nimas kam iti. Pa sva z mozem slisala nekaj o avtobusu, ki posadko pelje brezplacno. In sva sla v zgodovinsko mestece Altos de Chavon, repliko mediteranskega mesteca iz 16. stoletja. Lepo. Res lepo.

La Romana, Dominican Republic La Romana, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic Altos de Chavon, Dominican Republic

Ocho Rios, Jamajka. Se vedno mi je zal, da nisem sla na nek izlet, kajti na Jamajko sem si zelela ze odkar eden od slovenskih pevcev poje, da mu vse preseda in upira in si zeli na Jamajko. Tako pa sem pesacila od ladje do ne vem kam in videla nic kaj posebnega. Vroce za znoret, glasna glasba na vsakem vogalu, pisani spominki in vse v crni, rumeni in zeleni barvi…

Ocho Rios, Jamaica Ocho Rios, Jamaica Ocho Rios, Jamaica Ocho Rios, Jamaica Ocho Rios, Jamaica Ocho Rios, Jamaica

Grand Cayman. Hja… Spet sem sla samo malce naokoli, postanek je bil kratek, poleg tega smo bili zasidrani, kar pomeni, da je na ladji treba biti veliko prej, preden izpluje. Nasla sem stavbo, v kateri ustvarja Guy Harvey. Ne vem, kako bi prevedla v slovenscino, kaj tip pocne, pa bom kar po anglesko napisala: marine wildlife artist. Skratka, je umetnik, ki je imel cast ustvariti poslikavo tudi za najnovejso NCL ladjo Norwegian Escape. Guy se zavzema za dobrobit vsega zivega pod vodo in del dobicka od prodaje svojih umetnin namenja raziskavam za ohranjanje morskega zivljenja.

Grand Cayman Grand Cayman Grand Cayman Grand Cayman Grand Cayman Grand Cayman Grand Cayman

Obisk iz glavne pisarne

Kako naporen teden. O moj bog, eden napornejsih v vseh letih dela na ladji. Z nami je krizarilo sest ljudi iz pisarne. Omislili so si nov nacin promoviranja dveh dogodkov, vse so obrnili na glavo. Nasa ladja je bila izbrana za poskusnega zajcka. Prav na nasi ladji bodo to uresnicili prvic, preverili, kaj deluje in kaj ne, kako kaj narediti bolje… Lahko si mislite, kako smo bili navduseni nad temi spremembami. NOT!

Ta dva dogodka sta zahtevala veliko nacrtovanja, priprav in dela, polovica nasega teama je morala biti na razpolago. Ze zdaj si komaj privoscimo eno bolno osebo, ker imamo ravno eno osebo na eno trgovino. Kaj sele da polovice teama ni v trgovini, ker pripravljajo mize za dogodek na drugi strani ladje. Niso mislili na to. Ko se je dogodek zacel, je bilo vec gostov v trgovinah kot na nasem dogodku. Kdo je stregel gostom? Kje je zdaj tista glavna naloga trgovca – meet and greet every single guest on the shop floor? Eh…

Managerji smo delali dan in noc, da bi jim ustregli in jim ponudili kar najboljso sliko o nasih trgovinah in teamu. Sestankovali smo vsak dan veckrat na dan in razglabljali o idejah, kako kaj narediti bolje in drugace. Naporno je bilo, res je bilo. Na koncu so vsi sli domov bolj ali manj zadovoljni, ampak si ne morejo niti misliti, koliko stresa so prinesli s sabo. Jaz niti ne stejem vec, koliko ur dnevno sem delala, koliko neprespanih noci je za mano, koliko zamujenih obrokov. Prvic v zivljenju sem si morala kupiti tisto malo flasko “5 hour energy”, da me drzi pokonci od ranega jutra. Danes so odsli, jaz pa sem samo padla v posteljo. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje bila tako utrujena. Zbudim se, nekaj malega pojem, delam, oci se pa se vedno zapirajo.

Cas je za pocitnice. Res je. Se malo, samo se malo. Dan se priblizuje. Se 21 dni in via India. Pocitnice. Yesss! Samo se malo.

Nekaj novih pristanisc zame

Karibi so tudi nekaj drugega kot Bahami, St. Maarten in St. Thomas. Delo na ladji Carnival Freedom mi nudi cudovito priloznost obiskati vec razlicnih otokov in na vsakem najti prijeten razgled za cudovite slikice.

Curacao je pristanisce z brezplacnim internetom, kjerkoli si. Povsod povezan. Iiii. Oaza za shopping oblacil in obutve. Kupila sem si cudovita oblacila za svoj novi polozaj in nove, udobnejse cevlje. Drugace je pristanisce kar revno, ne bi tam hodila sredi noci, ni pogojev. Imajo pa obmocje, kjer so izobesili polno zastavic, s slovensko vred. Na vecih mestih. Iiii, kako lepo. Indijske pa nimajo. Haha.

Curacao Curacao Carnival Freedom Curacao Curacao Curacao portImajo tudi premicni most. Ne dvizni most, premicni most. Most se dobesedno pomakne v levo, in to z ljudmi na mostu. Hodis in kar naenkrat slisis alarm, vhodna vrata na vsaki strani se dokaj hitro zaprejo, in ujet si sredi mosta, dokler barka ne precka na drugo stran. Svasta, res. Prvic sem videla kaj takega. Evo fotke. Koliko razlik je na slikah? Haha.

Curacao moving bridge Curacao moving bridge Curacao moving bridgeAruba. Nekaj lepih slikic, drugace pa se ime slisi precej lepse kot mesto samo. Nic kaj dosti okoli pristanisca. Dobra morska hrana, cisto in zeleno, vroce za znoret, ampak dokaj drago.

Aruba Aruba Aruba

St. Kitts. Hm… Zanimivo obmocje, drag shopping takoj ko izstopis z ladje, malce stran nic kaj dosti. Le cudovit park, kjer lahko ujames kaksen lep miren trenutek.

St. Kitts St. Kitts St. Kitts St. Kitts St. Kitts Freedom & Freewinds in St. Kitts

San Juan, Puerto Rico. Love it. Akshay je tu bil v njegovi prvi pogodbi, a njegova ladja je “parkirala” na drugem koncu, tako da mu ta kraj ni bil znan. Sla sva ven in v nasprotni smeri trgovin, ker nisva imela zemljevida. Ampak nic hudega, odkrila sva cudovito plazo. O moj bog, ce bi imela tak pogled s svojega balkona… Oh… Rajsko, res. Kot slika na sestavljanki. Tako mirno, cisto, nikjer nikogar. Dan je bil prekratek, izpluli smo ob dveh, ni bilo casa za daljse postanke, a naslednjic zagotovo vzamem kopalke in uzivam v tem raju.

San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico San Juan, Puertorico

Grand Turk. Wauuu. Cudovita plaza in cudovita barva morja tik ob ladji. Kot da so jo spravili skupaj le za goste ladje. Lezeci stoli ob plazi, palme, urejeno in cisto in oh in sploh cudovito za sprostitev. Nekdo se je celo porocil tu, postavili so baldehin. Kako lepo. Prav tu je pristala tudi kapsula z ameriskimi astronavti, cemur so posvetili lep koticek. V glavnem… Lepo, ni kaj.

Grand Turk Grand Turk Grand Turk Space shuttle splashdown Grand Turk Grand Turk Grand Turk Grand Turk

Carnival ima tudi svoj otok, Half Moon Cay. Lepo za videt, ampak ce nisi clovek za polezavanje, je skoda zapustiti klimatizirano ladjo, sesti na colnicek in se odpeljati do otocka, kjer ni nic drugega kot plaza.

Mislim, da sta pred mano se dve pristanisci, kjer se nisem bila. Antigua in Ocho Rios, Jamajka. Prispevki se pridejo. Do takrat pa… Asta proximo vez (or something like that).

Carnival – Fun Ships

Dragi moji… Ne vem, ali je kaj narobe z mano, ali to ne bi smelo biti tako. Jaz sem svojo ladijsko kariero zacela na eni najbolj strogih ladijskih druzbah, nadaljevala na najnovejsih ladjah na svetu, ocitno so moji standardi dokaj visoki. Imeti red, vse pospravljeno, organizirano. Ampak to sem jaz. Rada pogledam naokoli in vidim vse na mestu. Zamislite si, da pridete v trgovino in so skatle povsod naokoli, in moras kar dobro pogledati, da se kje ne spotaknes ali naletis na vozicek, ki je na pol skrit za zaveso.

Borim se sama proti sebi. Zelela sem na Carnival in vedela sem, da je drugace, da ni tako visokih zahtev, da ti nihce ne mori, ce imas okoli blagajne goro skatel in smeti in… Akshay me je pripravljal na to, preden sem se mu pridruzila, vse mi je podrobno opisal in poskusal prikazati sliko, kako to izgleda. Moram priznati, da sem bila res nerijetno presenecena, ko sem prvic videla trgovine. Vse natlaceno, prevec miz in stojal, ki gostom na vozickih niti ne omogocajo prehoda na drugo stran,… Pritozujem se, vem. In niti ne morem nicesar spremeniti, ker so ti ljudje navajeni tega. Njim ni nic cudno ali neprimerno ali neprijetno, medtem ko je meni kar nerodno, ko odpremo vrata in gostje prvic vstopijo v trgovine.

Zelim se navaditi na ta standard, a ne morem. Zal mi je, ampak ko pomislim, da moram spremeniti svojo osebnost, da se prilagodim temu, raje vidim, da me vrnejo nazaj na Norwegian ali celo Celebrity. Naucili so me drugace in vsec mi je bilo tako. Tisto je bilo bolj meni podobno. Ne vem. Morda bo treba sefom omeniti, da me premestijo na katero bolj strogo ladijsko druzbo, ker to res ni zame. Toliko tega bi spremenila, ce bi mi dovolili, a ne morem plavati proti toku. Res sem zadovoljna s timom, ujela sem se prav z vsakim od njih, a nihce me ne bi podprl v mojih idejah, ker moje ideje prinesejo vec dela. Vsi tu delajo ze vec pogodb in od njih nihce ne zahteva, da spravijo stvari v red. Zakaj bi mi potem pomagali? 14 ljudi proti meni, tega res ne potrebujem. Tako ali tako sem tu le se en mesec, morda mi bo uspelo nekako spregledati ves ta nered. Kam me posljejo naslednjo pogodbo, pa ne vem. Bomo videli.

Ampak… Se moram pohvaliti, da je ladja Carnival Freedom dosegla cilja. Moj prvi teden na ladji, in dosegli smo cilj. Prvic za to ladjo od oktobra 2013. Kaksen uspeh. $$$ Rada mislim, da je vse zaradi mene. Haha.

Carnival Freedom, moj novi dom

Ob petih zjutraj sem na Norwegian Getaway sla skozi imigracijski postopek, se s taksijem odpeljala iz Miamija v Fort Lauderdale, ob 11 vkrcala na Carnival Freedom in zacela z delom na novem polozaju. Moja tablica z imenom zdaj pravi Sonja, Assistant Shop Manager, Slovenia. Wiiiii. Wiiiiiiii!!!

Peta pogodba, peta ladja, tretja ladijska druzba, tri leta. Celebrity Infinity 2011-2012, Celebrity Solstice 2012-2013, Norwegian Breakaway 2013, Norwegian Getaway 2013-2014, Carnival Freedom 2014. Wau, kaksna raznolikost. Ampak to sem si zelela. Menjati ladijske druzbe. Iz “Modern Luxury” na “Freestyle Cruising”, iz “Freestyle Cruising” na “Fun Ships”. Prisla sem iz high class ladij na malce nizji razred ladij, zdaj sem pa se nizje.

Carnival Freedom

Nobenega standarda, nobenih posebnih zahtev, vse je tako… Tako… Ne vem, kako bi rekla. Skoraj prevec razpusceno. Delas, kar zelis. Kupis alkohol v trgovini na kopnem ali na ladji, prineses v kabino, noben problem. Kupis hrano zunaj v pristaniscu in prineses s sabo na ladjo, noben problem. Krofi, morska hrana, pizza, kar zelis… Hrana iz jedilnice, sladoled,… Cistoca posledicno ni ravno na vrhuncu, ampak posadka je srecna. Kot da si doma. Pozarne vaje enkrat na mesec, prav tako inspekcija kabin in skladisc. Svasta, res. Ne morem verjeti, kako so lahko pravila tako drugacna od ene ladijske druzbe do druge. Na Celebrity in Norwegian so nam govorili, da morajo pozarne vaje biti enkrat na teden. Brezpogojno. Tu pa… Ne vem. Zivljenje je lahkotno, res nobenega stresa, vozis vozicke z robo v trgovine sredi dneva, pustis skatle nekje na tleh ali kar na vozicku, ki tam ostane cel dan in celo noc,…

Bomo videli, ce se bom prilagodila tako nizkemu standardu. Naucili so me drugace. In kljub stresu, ki smo mu bili izpostavljeni, si konec dneva pogledal naokoli in vedel, da si tudi ti del tega luksuza.

Sonja Krese, Assistant Gift Shop Manager

Wooop-wooop! Dan D. Tri dni pred selitvijo na drugo ladjo so koncno dolocili datum za koncni razgovor. Vceraj sem izvedela, da je ta datum danes. Heh. Hitro vse papirje na kup, pripraviti govor, povedati vse najboljse, kar se je zgodilo v zadnjih tednih, opisati svoje najboljse uspehe… Hvala bogu je moj oddelek res imel dober teden, najboljsi do zdaj, znotraj tega oddelka smo prvic dosegli cilj, v glavnem vse je bilo meni v prid. Imela sem veliko za povedati in verjeli ali ne, bila sem navdusena nad uspehom.

Pogovor je potekal preko telefona, trajal je skoraj eno uro, nic napornega, res je bilo vse le o hvaljenju in ponosu, da sem, kjer sem, na koncu pa cestitke in srecno na Carnival Freedom.

Wiiii… Tako dolgo je trajalo vse skupaj, da bi se najraje kar zjokala. Nikomur nisem povedala, da imam ta koncni razgovor, pa tudi da sem napredovala v pomocnico managerja, sem zamolcala. Le domov sem poklicala takoj, ko sem imela priloznost. Ni mi bilo mar, da je v Sloveniji ura ena zjutraj. Svoj uspeh sem zelela deliti s svojimi. Naj bodo tudi oni ponosni name. Hihi. Mamiiiiii, wiiiiii!! Poglej, kje sem zdaj.

Jeiiiii!

Posiljka zimske opreme v Slovenijo

Dragi moji, ko bi vedeli, koliko lazja se pocutim zdaj, ko sem domov poslala skatlo z zimsko robo in nekaj spominki za moje najdrazje.

Ker sem na Norwegian Getaway prisla decembra, ko je ladja bila na severu Nemcije, sem seveda potrebovala zimsko opremo: plasc, skornje, rokavice, kapo in se kaj. Tega na Karibih seveda ne potrebujem, se manj pa v Indiji, kamor letim po koncani pogodbi. Vec mesecev ze razmisljam in nacrtujem in pakiram in prepakiram, pa mi se ni uspelo poslati paketa domov. No, je. Danes. V skladiscu sem nasla skatlo, spakirala vse, kar mislim, da ne bom potrebovala, kupila se nekaj stvari za moje, zjutraj ob sedmih sla do carine, da me spustijo ven iz ladje s paketom, direktno na posto in se resila odvecne nadloge. Postnina za paket teze malce manj kot 10kg me je stala $89. Ni strasno, pricakovala sem vec.

V glavnem, zdaj se pocutim odlicno, kot da sem shujsala 10 kil. 🙂

Akshay je svojo ladjo spet parkiral tik ob nasi, tako da sem iz poste sla do Carnival Freedom, nasla osebo s telefonom, da mi najde moza in poslje ven, sla na pijacko in nazaj na ladjo. St. Thomas je bil zanje skupno pristanisce, zdaj se ne bova videla vse do 24-ga tega meseca, ko se mu pridruzim v najinem novem domu.

Srecanje s Carnival Freedom v St. Maartenu

IMG_4112Habibiiiii!!!! Akshay se je pred tremi dnevi preselil na novo ladjo, Carnival Freedom. In danes smo v St. Maartenu skupaj s Carnival Freedom, dobesedno 10 metrov stran. Iiiii. Akshay me je poklical ob devetih zjutraj, naj pridem ven. Zal je imel cel dan trening, tako da sva bila skupaj eno uro. Jutri smo spet v istem pristaniscu, potem pa se ne bova videla do 24.05., ko naj bi prisla za njim (ce mi seveda ne spremenijo datuma).

Team na Carnival Freedom je precej manjsi, imajo managerja, dva pomocnika in 12 shoppijev. Na zdajsnji ladji imamo managerja, tri pomocnike in 27 shoppijev. Velika razlika. Carnival Freedom je ravnokar prisla iz dry dock-a, kjer so imeli tudi inventuro, tako da sem resena te skrbi za zdaj. Jeiii. Se deset dni, potem pa culo na ramo in via Carnival Freedom.

IMG_4098

Spet obisk iz pisarne

Danes smo imeli dostavo, za katero sem bila odgovorna, imeli smo tudi obisk iz glavne pisarne, kateremu smo morali predstaviti nase trgovine, vsak je imel svoje podrocje. Jaz trenutno vodim Sandbar (trgovina z alkoholom, tobakom in kotickom z nujnimi pripomocki (prigrizki, zdravila ipd itd.). Veliko stevilk si je treba zapomniti, predstaviti najbolj in najslabse prodajane izdelke, kaj bomo naredili, da spremenimo stanje in tako naprej. Ne glede na to, da res nisem imela casa studirati svoj govor, sem delo opravila odlicno, sef je bil zadovoljen, rekel je, da se je treba samo se dogovoriti za koncni klic in napredovanje je tu. Koncno…

Ne vem vec, kaj cutim. Vse traja tako dolgo, da me je skoraj ze minilo. Ampak zdaj sem koncno tu, tik pred napredovanjem.

Spet spremembe

Akshay ostaja vsaj se en teden na Norwegian Getaway. Vse je ze spakiral, zbral vse podpise, oddal vse papirje, skoraj ze bil na poti k varnostnikom na pregled prtljage, potem pa pride manager in rece, da ostaja se en teden. Mislim… A je res potrebno cakati skoraj do zadnje minute, da se sporocijo spremembe? Baje na Carnival Freedom nimajo prostora za novo osebo. Pa tega res nihce ni vedel prej? No, kakorkoli ze… Akshay ostaja. Hihi.

Sprememba nacrtov

Poznate “skrivnost”? Ce si nekaj resnicno zelis, se bo to prej ali slej uresnicilo. Akshay me je naucil te filozofije. Veste kaj? Deluje kot pribito. Pogooglajte si, preberite si knjigo, poglejte video, karkoli, spremenilo vam bo zivljenje. 🙂

Jaz sem si recimo ze od nekdaj zelela potovati po svetu, se porociti v tujino, imeti otroka mesancka (ta se pride) ipd itd. Zelela sem si na Karibe, zelela sem na novo ladjo in zelela sem na… Jamajkooooo!!!!

Managerka se je zmotila v imenu ladje, na katero bova premescena z mozem. Ni Carnival Fantasy, ampak Carnival Freedom. Freeeeeedom!!!! Kako so se mi oci svetile, ko sem pregledovala pot te ladje. Jaaaaa!!! Pluje iz Fort Lauderdala (nekaj km stran od Miamija) povsod po Karibih, skoraj vsak teden gre nekaj drugam. Da vam nastejem pristanisca? Cozumel (Meksiko), Belize, Isla Roatan, Grand Cayman, St. Maarten in St. Thomas (tu sem ze zdaj), San Juan, Half Moon Cay (zaseben otok), Key West, Grand Turk, Dominican Republic, Curacao, Aruba, St. Kitts, Nassau (isto kot zdaj), Antigua, Ocho Rios (jaaaaa, mooooon).

Toliko novih pristanisc! Ne vem, ali bo ta ladja prinesla kaj vec denarja, ampak zivljenje bo sigurno boljse kot zdaj. Veliko novih pristanisc, manj pritiska, ker ladja ni najnovejsa na svetu. Grajena je leta 2006, se mi zdi.

Odhajam!!!

Jeiiiii, potrdili so najino premestitev na drugo ladjo. Moz odhaja 3. maja, jaz pa tri tedne kasneje, 24. maja. Koncala bom s svojim treningom in sla.

Managerka je rekla, da odhajava na ladjo Carnival Fantasy. Nic ne vem o tej ladji in seveda sem sla takoj pogooglat, kje bova krizarila. Ladja je super stara, menda najstarejsa od vseh Carnival ladij, grajena leta 1991. Wtf. Pluje pa iz Juzne Karoline (na zemljevidu je to severno od Floride) na Karibe, ista pristanisca kot Norwegian Getaway, sem pa tja se ladji celo srecata. Katastrofa. Ne vem, cesa me je bilo bolj groza; da je ladja grajena v prejsnjem tisocletju ali da dela isto pot kot ta zdaj. Nisem zadovoljna. Vem, hotela sem premestitev, a….

Koncno malce sprememb

Boljsa prodaja vsega, drugacno vzdusje, prosti cas,… Nekaj se je spremenilo. Prodaja je boljsa, ne vem, morda zaradi spremembe gostov, zdaj plujejo bolj navadni ljudje, ali kako bi jih poimenovala. Se vedno ne dosegamo cilja, smo pa vsak teden blizje. Managerji so tudi prisli do zakljucka, da potrebujemo vec prostega casa, drugace bodo nase “baterije” odpovedale. Tako zdaj vsakdo dobi jutro ali vecer off enkrat na teden. Zaceli smo to nedeljo, danes je moj vecer. Cel dan v pristaniscu, torej nic dela, vecer off, jutri spet v pristaniscu in pricetek dela ob 16h. Lovely, right? Z mozem sva sla na vecerjo v francosko restavracijo na ladji, Le Bistro, na racun nase ladje Norwegian Getaway. Hotel Director nama je castil. Porocno darilo baje. BTW, od Starboarda sva prejela pogodbo na Norwegian Getaway. Kaksna cast, ha?

No, kakorkoli ze, sodelavci imajo vidno vec energije, bolj so pripravljeni promovirati prihajajoce promocije in seznanjati goste o dogodkih v trgovinah. Nekako z drugacno voljo prihajamo na delo, vedoc, da bo kmalu spet prisel dan, ko bomo off. Obljubljajo celo Miami off, za shoppingiranje ali karkoli zelimo poceti na dan vkrcanja, torej ni dostave ali drugih obveznosti. U-la-la.

Morda vam ne zveni nic posebnega, kaj pa je to vecer ali jutro off. Neprecenljivo darilo, vam povem.

Premestitev na drugo ladijsko druzbo

Imeli smo pomembni obisk iz Miamija, zaradi katerih smo managerji, pomocniki in treniranci delali kot nori zadnje tri tedne, da je vse bilo nared, vse stevilke o prodajah vseh izdelkov v vseh oddelkih v glavi,…

Starboard je prisel do zakljucka, da bi bilo dobro malce pomesati posadko iz razlicnih ladijskih druzb, da se seznanimo z drugacnim nacinom dela, promoviranjem, drugacno demografsko sliko gostov, drugacnimi pogoji zivljenja na ladji. Sklenili so, da bodo za tri mesece do ene pogodbe poslali na drugo ladjo vsakogar, ki si to zeli. Ce se kasneje zeli vrniti na prejsnjo ladijsko druzbo, noben problem. Ce zeli ostati na novi ladijski druzbi, se manjsi problem. Baje.

Z mozem sva takoj zakljucila, da zeliva na drugo ladijsko druzbo in to omenila tudi tem visoko sedecim gostom iz Miamija. Zdaj pa Sonja, cici pa caki, da pride odgovor iz Miamija.

Razpad teama

Kaj naj recem? Zelo nerada se pritozujem. Morala bi biti med srecnejsimi ljudmi na svetu, ker imam v teh tezkih casih sluzbo, ki konec koncev niti ni tako slabo placana, ceprav prejemam najnizjo placo, odkar opravljam delo na ladji.

Sodelavci v trgovini so cudoviti, ampak trdo delo, premalo spanca in nizka placa terjajo svoje. Ljudje zbolevajo, nesrece se vrstijo ena za drugo. Odkar se je delo na ladji Norwegian Getaway zacelo, je team zapustilo 8 ljudi. 8 ljudi. Iz taksnih in drugacnih razlogov. Dva sta sla domov zaradi zdravstvenih tezav, ki trajajo ze vec pogodb, eni so ponaredili kreditno kartico, drugemu je babica umrla, tretji je hudo zbolela hcerka, cetrti je bil odpuscen zaradi prepozne vrnitve na ladjo in napihanih ne vem koliko promilov tik pred zacetkom dela, druga vsak dan pride v sluzbo z zadahom po alkoholu in je le se vprasanje casa, kdaj bo prekoracila tisti 0.04 promil, da jo posljejo domov, naslednja je tik pred odpovedjo zaradi stresa, ena je bila premescena na drugo ladjo, iz Miamija pa nam ne posiljajo novih ljudi, ampak le managerje v procesu treniranja, ki seveda ne stejejo kot trgovci, in zdaj imamo 9 takih in drugacnih managerjev. Nihce vec ne ve vec, komu odgovarja.

Kaksna razlika med povezanostjo v prvih dveh mesecih, ko smo bili se v Nemciji in imeli tista noro dobro placana otvoritvena krizarjenja, in zdaj, ko dejansko delamo veliko vec za pol nizjo placo. Zal denar vpliva na voljo vsakega delavca in ce se v kratkem kaj bistvenega ne spremeni, bo vse slo po gobe. Team razpada. Skoda.

Starbord ne bo prevzel NCL ladij

Starboard je v zadnjih nekaj mesecih v treninge za managerje, pomocnike managerjev in specialiste vkljucil ne vem koliko clanov posadke. Vse z enim razlogom. Da bodo imeli dovolj ljudi za nove polozaje, ko prevzamemo vse ladje v Norwegian Cruise Line floti. In kaj se je zgodilo? Po pregovarjanjih je zal zmagalo drugo podjetje, DuFree, ki ostaja lastnik trgovin na ostalih desetih ladjah. Ven prihajata se novi dve ladji, Norwegian Escape v letu 2015 in Norwegian Bliss v letu 2016, tudi teh pogodb nismo dobili. Ostajajo nam torej le tri ladje, Norwegian Epic, Norwegian Breakaway in Norwegian Getaway. Starboard je razocaran, imeli so velike upe, zaceli so z gradnjo novih skladisc v Miamiju. Ne vem, ali zgolj zaradi nacrtovanega prevzema teh ladij, ali so to nacrtovali ze prej. Zdaj nihce vec ne ve, kaksna je nasa prihodnost. Kaj je z vsemi kandidati za managerje, pomocnike managerjev, visoke potenciale, in kaj s kandidati za trgovce, ki so bili sprejeti na intervjuju in zdaj ze mesece cakajo doma na svojo prvo pogodbo?

Jaz v floti Norwegian Cruise Lines ne vidim neke prihodnosti. Imamo le tri ladje, zdajsnja pogodba je katastrofa od katastrofe, Na Norwegian Breakaway bodo menda dobili dovoljenje za odprtje trgovin na Bermudih, kjer smo imeli dve prenocitvi in je res pripomoglo k dobremu vzdusju v teamu. Vsi smo komaj cakali vsako sredo, da prispemo na Bermude in pomolimo vse stiri od sebe, zdaj pa… Ostaja Norwegian Epic, nasa najbolj obetavna ladja v NCL, vendar koliko managerjev lahko sprejme? Stiri. Ce zelim tja skupaj z mozem… No ja…

Katastrofa od pogodbe

Kaj naj recem? Vsi so mi govorili, da na Karibih ni denarja. Ampak ne, jaz sem rinila sem, kot da mi je mar samo za plazo in morje. In ko sem dobila ladjo Norwegian Getaway, sem mislila, da bom imela vse. Najnovejsa ladja, ki naj bi prinesla vec denarja kot ostale tu naokoli, in shopping pristanisca, kjer bom lahko uzivala v svojem hobiju, polezavanju na plazi in ogledovanju izlozb. Haha.

Zacetek pogodbe je bil cudovit, obetajoc. Za postavitev trgovin na ladji in prva krizarjenja, kjer so nasi gostje bili novinarji, potovalni agenti ipd. itd, in je ladja bila vec kot pol prazna, smo prejeli kar lep kupcek denarja, dela je bilo obcutno manj kot zdaj, ko krizarimo s pravimi gosti. Zdaj pa da niti ne govorim, pod kaksnim stresom smo, ker nikakor ne moremo doseci cilja. Managerji se odlocajo za drasticne ukrepe, trgovine obracamo na glavo, da izvlecemo se kaksen dolar iz gostov, poleg vsega pa nam manjka pet (5) navadnih trgovcev, posiljajo pa nam le osebe, ki delajo trening za nek polozaj. Kako naj team normalno deluje, ce dobesedno 1/4 teama sestavljajo taki in drugacni managerji (z mano vred, ki delam trening za pomocnico managerja)? In potem pricakujejo vrhunske usluge in rezultate, a nimamo ljudi, ki bi stregli gostom. Halo.

Povzetek zadnjega meseca dela na ladji: placa za prvo redno krizarjenje je bila najnizja, kar sem kdaj prejela, od takrat gre samo se nizje in nizje. Vsi smo razocarani in razburjeni, ni nam jasno, kaj se dogaja, delamo veliko vec, kot smo pricakovali, imamo obvezne treninge, ki se jih moramo udeleziti v prostem casu, denarja pa ni. Jaz osebno sprejemam dodatno delo, saj delam trening, sama sem se odlocila za to. Ampak ostali? Ko koncno najdes cas za sprostitev na plazi ali za kosilo v restavraciji na kopnem, ti namestijo nek trening ali karkoli. Dve punci sta dali odpoved, ena caka na odobritev premestitve nazaj na Celebrity Cruises, ljudje zbolevajo kot po tekocem traku,… Ne zdi se nam vredno.

Pa sem razmisljala o podaljsanju pogodbe. Haha. Ni sans. Ne na tej ladji. Nikoli. Ladja, ki pluje iz Miamija na Karibe… Nikoli vec. Pa niti ni Miami kriv. Si lahko mislite, da do zdaj sploh se nismo imeli obiskov iz pisarne? Govorili so nam, da bodo ljudje iz glavne pisarne vsak teden na ladji, da bomo dan prej cistili in loscili do dveh zjutraj, da se vse sveti. Ni jih se. Morda zato, ker smo v Miamiju ob sobotah in si ne zelijo kvariti vikendov. Morda.

To pogodbo bom koncala. Tako ali drugace. Nerada obupam in kljub vsem tegobam placa, ki jo trenutno prejemam, se vedno presega placo, ki bi jo za isto delo prejemala v Sloveniji. Se vedno sem na Karibih, ceprav redkokdaj dobim priloznost iti ven, oziroma ce imam prosto dopoldne ali popoldne, ga kar prespim. Nimam vec energije, pa je sele cetrti teden rednega dela. Kaj se bo?

Karibi, oaza za shoppingiranje

Tako sem si zelela na Karibe. Cel svet sem obplula, le Karibov se ne. In zdaj sem tu, vsak teden izplujem iz Miamija do Bahamov, Ameriskih Deviskih otokov in St. Maartena. Ne ve se, katero od teh pristanisc je vecji raj za shopping dragih zadev. Za namecek sta dva od treh pristanisc se duty free in vsaka vrata v vsak objekt vodijo v briljantno oazo. Odkar opravljam delo na ladji, sem na vsakem koraku obkrozena z diamanti razlicnih barv, takih, za katere pri nas verjetno se slisali niso (recimo rumeni smaragd in zultanit???), pa tanzaniti, smaragdi, rubini, safirji razlicnih barv (ja, safir ocitno ni le moder) in takih in drugacnih dragih kamnov, skoljk in bla bla bla, jada jada jada.

In kaj nam ta pristanisca delajo? Kradejo kupce, normalno. V teh 3 tednih, kar plujemo tu naokoli, mi je enkrat celo uspelo najti cas za pohajkovanje po St. Maartenu. Izbira zunaj je neprimerljivo vecja od izbire na ladji. Tudi sama bi kot gost najprej pogledala, kaj ponujajo zunaj in ce me tam res nic ne bi ocaralo, bi se morda odlocila za nakup na ladji.

Meni osebno se je zgodilo nekaj nepricakovanega. V 3. pogodbi sem na ladji kupila diamantni prstan in pred dvemi dnevi opazila, da en majhen, res majcen, ampak opazen, diamantek manjka. Ni ga. Groza. In na ladji imamo isti prstan. Govorila sem z managerko in managerjem, ne vem zakaj sem mislila, da ga bodo morda zamenjali. Ipak delam za to podjetje, in za ta prstan prejmem res veliko pohval, in zaradi tega prstana sem v naso zlatarno speljala ze veliko gostov. Oba sta rekla, naj grem v St. Maartenu v eno od zlatarn in mi bodo namestili diamantek za $30-$40. A tako? Kar sama naj poskrbim za popravilo svojega prstana? Prav. Kaj sem naredila? Z mozem sva sla ven, obletela nekaj zlatarn in na koncu zapravila zajeten kupcek denarja za diamantni obesek in zapestnico, pa se prstan so mi popravili in ocistili zastonj, zdaj se sveti kot nov. Zal ne zahvaljujoc mojemu podjetju.

IMG_3971 IMG_3972 IMG_3973 IMG_3977 IMG_3978 IMG_3979 IMG_3984  IMG_3992 IMG_3993

Norwegian Getaway = The Bud Light Hotel

Le za nekaj dni, za ljubitelje super bowl, ameriskega nogometa. Smo kot plavajoci hotel, Bud Llight bo danes menda prelepil ladjo s svojimi posterji, vsa okna, tudi trgovine, nic ne sme kazati, da so na potniski ladji.

The official floating Bud Light Hotel Pier 88 Manhattan, New York The official floating Bud Light Hotel Pier 88 Manhattan, New York

Ni nam dovoljeno v prostore za goste, ce ne delamo, torej kabina-crew mess ali kabina-crew gym in nazaj. In ven, seveda. Ven! New York. Celih pet dni smo zasidrani na Manhattnu, pomol smo vzeli nasi sestri dvojcici Norwegian Breakaway. Prav zanimivo bo videti obe ladji skupaj. In posadko s te ladje. Morda je se kdo znan gor, pa se srecamo na Times Square.

In radio. Vsepovsod se govori o Norwegian Getaway in Super Bowl. Vsi vemo, da bo po tej prireditvi ladja v katastrofalnem stanju. A kaj, verjetno je Bud Light placal dovolj tudi za vzdrzevanje in vsa popravila, tako da… Ni vazno, mi shoppiji bomo dali mozgane na off, vse stiri od sebe in veselo “zagriznili” v veliko jabolko. New York, here we come. Norwegian Getaway crew members everywhere. 🙂

Nove pogodbe za Starboard Cruise Services

Starboard se trudi imeti cim vecji delez na trgu, do zdaj imamo baje v lasti okoli 80% trgovin na potniskih ladjah. Ostala podjetja so Harding Brothers, Colombian Emeralds, DuFree ali nekaj podobnega,… V Norwegian Cruise Lines imamo trenutno tri ladje – Norwegian Epic, Norwegian Breakaway in Norwegian Getaway. Naslednje leto prihaja Norwegian Escape, nato se Norwegian Bliss, obe sta vecji od vrocih sester dvojcic Norwegian Breakaway in Norwegian Getaway in obe sta ze nasi. Vendar mi smo pohlepni in zelimo se preostale ladje v floti.

Norwegian Getaway and Norwegian Breakaway
V napad, zmaga in pogodbe so nase. V nekaj mesecih torej popolnoma prevzemamo Norwegian Cruise Lines, pred kratkim smo dobili tudi pogodbe na Crystal Cruises, kar pomeni veliko novih delovnih mest, vse skupaj menda okoli 800 letos.

Zaposleni pri STB smo prejeli mail – vabilo za prijavo na delovno mesto na Crystal Serenity ali Crystal Symphony. Ladji sta menda v samem vrhu po luksuzu, 7*. Sta tudi edini v floti, plujeta pa v prav neverjetne konce, in z veseljem bi bila del teama na eni od njih. Ena je pred kratkim izplula iz Los Angelesa proti Japonski in Kitajski, Indoneziji, Singapurju, Mavricijusu in Juznoafriski republiki okoli Afrike in gor do Londona, nato v Mediteran. Druga pa pluje le okoli daljnega vzhoda, torej Japonska in Kitajska (predvideva, da je za to ladjo dobro govoriti mandarinscino).

Kaj bi dala, da bi me poslali tja, vsaj na postavitev trgovin. A… Nisem se prijavila. Zakaj? Ne vem. Ce mi je namenjeno, bom ze nekako prisla tja. Tudi za delo na ladji Norwegian Getaway se nisem prijavila, pa poglejte, kje sem zdaj.

Koncno New York

Dolgih 11 dni plovbe in deset dni na morju je za nami. Ce imas nehumanega managerja in posebne zahteve ladijske druzbe, ki jim moras slediti, te taka plovba lahko povsem izcrpa. Ampak ne nas, ne nasega teama na Norwegian Getaway. Delo na ladji se nikoli ni bilo tako enostavno (ali dolgocasno, po resnici povedano). Ladja je bila kot ladja duhov, deset dni nikjer nikogar. Halo, posadke je bilo 50% vec kot gostov).

Norwegian Getaway crossing Manhattan, New York Manhattan, New York  Rockefeller Center, Manhattan, New York New York

Torej, glede na to, da smo za cezoceansko krizarjenje imeli le tisoc gostov, si je nas manager lahko privoscil manj shoppijev na delovnem mestu. Razdelil nas je v tri skupine, vsi smo dvakrat dobili vecer off od sestih zvecer naprej in naslednje jutro off do poldne, nato pa se en vecer, jutro ali popoldne off, odvisno od zreba.

Jaz sem bila v skupini C, prosta na sea day 3 zvecer, sea day 4 zjutraj, sea day 6 zvecer in sea day 7 zjutraj, nato pa se sea day 7 zvecer (zreb). Ko smo bili na delovnem mestu, pa smo imeli se vsaj dva 15-minutna odmora, tako da se res nismo imeli od cesa utruditi. No ja, vsaj od dela ne.

Cilja seveda nismo dosegli. Vsak dan bi morali narediti okoli $15.000 prometa, kar je bilo s 1000 gosti, ki so cez dan bili ne vem kje (v obmocju trgovin prav gotovo ne), nemogoce. Ampak… Nas manager nam je obljubil, da nasa placa ne bo temeljila na teh groznih cudnih krizarjenjih, ki jih bomo imeli vse do 8. februarja, ko prvic zacnemo z rednim krizarjenjem iz Miamija, temvec bo enaka tisti, ki smo jo dobili za postavitev trgovin v Nemciji. In ta placa, dragi moji, je bila najvisja v vseh treh letih, odkar opravljam delo na ladji. Delali smo najvec 40 ur na teden z vsemi treningi vred, moj OceanPay Card  pa je v tocno enem mesecu (15.12.-15.01.) tezji za skoraj tri tisocake.

Arrrrr. Ce bi lahko izbirala, bi odprla vsako novo ladjo. Za tak obseg dela, brez tecnih gostov, neudobne uniforme in utrujenih nog zaradi celdnevnega stanja, bolecih licnic zaradi umetnega nasmeha in pretiravanega pozdravljanja,…

Zbogom, Evropa, pozdravljene, ZDA

Pa je prisel tudi ta dan. Dan, ko Norwegian Getaway zapluje po sledeh svoje sestre dvojcice Norwegian Breakaway in prababice Titanic. Ne, ne, to ne. Samo Breakaway. Heh… Southampton – New York.

14. januarja smo prvic vpluli v Southampton. Izkrcali smo goste iz Rotterdama in vkrcali goste za krizarjenje cez noc iz Southamptona v Southampton. Dan je bil precudovit, sonce na tem koncu sveta v tem letnem casu je baje cudo. Sla sem v Yo!Sushi bar (arrrrrr), pa v shopping v 99p store (vse po manj kot 1 funt)… Haha, kako sem chipattone. Ampak kaj, ko tam dobis vse, kar potrebujes, za nizjo ceno. Halo, Garnier deodorant v Mercatorju stane 3,33 evra, tu pa 1 funt = 1,2 evra. D-d-d-d. Pa Loreal samponi in Wella balzam, pa Dove gel za tusiranje… Pa cudoviti laki za nohte,… 🙂

Shopping in Southampton Yo! Sushi bar Southampton, UK Southampton, UK Southampton, UK Southampton, UK Southampton, UK Southampton, UK

Na tem krizarjenju je nas cilj bil prodati za ohoho $$$ blaga. Od 17h do 23h, kolikor smo bili odprti. S tem, da ni dovoljeno prodajati alkohola, tobaka in parfumov. Kaj torej ostane? A je morda kdo prisel kupovat drage ure in diamante na ladjo? Spominki so pa tako poceni, da… Pa se davek na vse, 20% + 5% neke uvozne dajatve. Torej na vse, kar smo lahko prodajali, smo na ceno dodali ce cetrt vrednosti. V glavnem, cilj smo posteno zgresili. Ampak nic hudega, vceraj smo krizarili brez cilja, pa smo prodali vec kot je bil cilj prejsnji dan, torej smo nadoknadili izgubljeno. District manager happy, manager happy, we happy. Happy hippo.

Torej, zadnji dan v Evropi. Kdo ve, ali Norwegian Getaway sploh se kdaj pride nazaj v te vode. Gremo. Pred nami je 9 dni na morju, nato pa New York. 26.01.imamo prenocitev v New Yorku, potem cruise to nowhere, od 28.01. do 03.02. pa smo zasidrani na Manhattnu, kjer bo nasa ladja sluzila kot Budweiser hotel za sportne navdusence Super Bowla (ameriski nogomet ali kaj ze). In mi? Svobodni kot pticice na veji. Ce si ne bodo omislili kaksnih treningov, da ne bomo prevec prosti, se ve.

Mirno morje meni in vsem, ki plujemo okoli sveta. Baje da je Atlantik precej nemiren v tem letnem casu. Treba bo narediti zalogo zelenih jabolk, ingverja, zapestnice proti morski bolezni so ze na delovnem mestu. :/

IPM (In Port Maning) in Safety Emergency Card

Kaj je to IPM? Za to nisem slisla ze od casa Celebrity Infinity. Hjoj. Menda so sprejeli zakon, da se od leta 2015 na cisto vsaki ladji zacne IPM. To pomeni, da mora doloceno stevilo posadke ostati na ladji, v primeru nepricakovanega. Na nekaterih ladjah mora ostati 50% posadke, na nekaterih 30%, na NCL bo ta procent manj kot 25, pravijo. Na safety emergency card imamo kvadratek z eno od stirih barv (modra, zelena, rdeca, oranzna). V vsakem pristaniscu je IPM ena barva. To pomeni, da si v vsakem cetrtem pristaniscu prisiljen ostati na krovu. V tem casu pocnes kar hoces, a biti moras na krovu.

In safety emergency card? Obstajajo varnostne kartice, na katerih pisejo podatki, kaj je tvoja naloga v primeru nesrece. Vsak clan posadke ima svojo kartico, svojo stevilko in svojo nalogo na dolocenem mestu na ladji. Nasa ladja ima sest postaj za goste (a-f) in tri za posadko (x, y, z). Vsaka postaja za goste je dodatno razdeljena na sekcije. Postaja E se nahaja na palubi 6 zadaj, v restavracijah Taste in Savor in v hodniku med njima in sprejme 880 gostov. Jaz sem vodja sekcije E5. Sekcija E5 se nahaja v restavraciji Taste in sprejme okoli 100 gostov. Moja naloga je skenirati kartice vseh gostov, ki se nahajajo v moji sekciji (na tej kartici, ki je v bistvu kljuc njihove kabine, pise crka in stevilka, kje se morajo javiti, ni to kar tako – kakor jim pase, tja gredo). Cruise director po zvocniku govori o varnosti na ladji, kaj smejo in kaj ne, kje se lahko kadi in kje ne,… In opise, kako se nadene resilni jopic. V tem casu jaz in moj asistent dejansko oblaciva jopic in pokazeva, kje je piscalka (ki je mimo grede skrita v jopicu), kje je lucka, ki se samodejno prizge, ko pride v stik z vodo,… To je to, 45 minut je mimo, pax drill (passenger drill) je koncan, gostje odidejo po pivo ali koktejl, jaz pa nazaj v kabino, dokler ne zacnemo z delom v trgovini.

Safety card

Zbogom, Bremerhaven…

… pozdravljen, Rotterdam.

Pa smo izpluli. Norwegian Getaway je iz ladjedelnice v Papenburgu v Bremerhaven vplula tri tedne pred nami, nas team se je vkrcal 15. in 16. decembra, nekateri so se nam pridruzili se kasneje. Vse je bilo enako kot lani, ko je 26. aprila iz istega mesta izplula Norwegian Breakaway. Ljudje na pomolu mahajo v slovo, posadka na ladji maha v slovo, zalostna glasba v ozadju,…

Time toooo say gooood-byeeee… Neverjetno, kaksni obcutki se vzbudijo v cloveku. Kar na jok mi je slo, res so bile zalostne minute, ko smo se oddaljevali od pomola, hkrati pa sem bila vsa vzhicena zaradi dnevov, tednov in mesecev, ki prihajajo.

Norwegian Getaway Bremerhaven sailaway Norwegian Getaway Bremerhaven sailaway Norwegian Getaway Bremerhaven sailaway

Zdaj plujemo proti Rotterdamu, tja prispemo jutri okoli 10h in prejmemo prve prave pravcate goste, 2900 njih, zaposlenih pri NCL in njihove druzine, potniske agente, kritike, ipd itd. Izplujemo ob 22h, naslednji dan bo prvi sea day ever na Norwegian Getaway, potem pa nazaj v Rotterdam. Izkrcamo 2900 gostov in vkrcamo novih 1600, izplujemo ob 17h in naslednji dan smo ze v Southamptonu (London).

Norwegian Getaway Rotterdam Norwegian Getaway Rotterdam Norwegian Getaway bridge

Ves ta cas z nami pluje nas district manager, pac neka visoko sedeca oseba iz Miamija, ki nadzoruje nasega managerja in vse ostale managerje pri NCL. Lahko si torej predstavljate, kako se bo vse moralo svetiti v trgovinah, preden zapremo vrata. Back on track, ja. Ampak moram rect, da sem kar nekako navdusena, da se koncno nekaj dogaja. Saj je bilo lepo v Bremerhavnu, delali smo okoli 35 ur tedensko, placa se kljub temu zacne z dvojko in ima stiri $ cifre, vse je lepo in prav. A cas je, da se nekaj premakne.

Come with me, let’s goooo!!! Cruise like a Norwegian! 🙂

Shock the Dock party

Oziroma RedBull in Heineken party. Kot lani na Norwegian Breakaway so za posadko nase ladje tudi letos priredili prav posebno zabavo v enem od nakupovalnih centrov v Bremerhavnu. Zabava se je zacela ob 20:30, od ladje do tja so na vsake pol ure do pol dveh zjutraj vozili brezplacni avtobusi. Ob vstopu smo prejeli stiri zetone za brezplacno pijaco in posebno zapestnico, ki je na ne vem kaksen znak ob nakljucni uri zacela svetiti. Zanimiva zadevica, vendar povsem neuporabna izven te prireditve.

Od pijace smo imeli na voljo Heineken, RedBull, Redbull Cola, RedBull Zero, RedBull special silver edition (pojma nimam, kaksen okus ima), potem pa se razne zgane pijace, ki si jih lahko mesal z RedBullom – rum, vodka, jagermaister,… Pa gazirane sokove v plocevinkah. Ce si zelel spiti vec, kot si dobil zetonov in ce si bil iznajdljiv, si se oblekel, sel ven, in zopet prisel notri kot nov obiskovalec, pa si dobil nove stiri zetone. Povem vam, ce bi to noc kdo na ladji sledil zakonu in preverjal stopnjo alkoholiziranosti, bi kar zajeten kupcek posadke naslednji dan pakiral kovcke. Smrklja iz spa je prisla nazaj nazgana kot …, na terminalu je bruhala dobesedno nekaj metrov pred varnostniki. Dva fanta sta jo nosila do njene kabine. Varnostniki so jo popisali, vsi so pricakovali, da bo sla naslednji dan domov, a nikome nista.

Danes smo z delom priceli popoldne, ob pol dveh. Zaradi zabave, seveda. So se nas usmilili. No, ne mene, jaz sem bila doma ob polnoci. A niso vsi sodelavci tako zapeckarski kot jaz in moj moz. 🙂

Vceraj je na ladjo prispela Flavia, trenerka iz Miamija. Baje nas bo ucila (oziroma spomnila), kako bolje prodajati. Naslednje stiri dni, vse dokler ne izplujemo iz Bremerhavna, bomo imeli treninge z njo. Trgovine so pripravljene na odprtje, zatorej so morali najti nekaj za nas, da nam ne bo dolgcas tu na severu Nemcije.

shock-the-dock-party shock-the-dock-party shock-the-dock-party

Srecno novo leto 2014

Se eno voscilo, tokrat za Novo leto. Neposredno javljanje z najnovejse potniske ladje na svetu, Norwegian Getaway, in to samo za vas, dragi bralci bloga Delo na ladji! Naj vam leto 2014 postreze z vsem, kar si zelite zase in svoje najblizje. Naj vam vesolje da moci, da letos storite tisto, cesar si lani niste upali.

Srecno!!!

new-year-norwegian-getaway

25.12. – dela prost dan

Wiiii, cel dan smo prosti. Danes nas je v restavraciji pricakala prav posebna pogostija za kosilo, po kosilu smo imeli tombolo (glavno nagrado $1500 je odnesel room stewart), pa spet razne igre in predstave, filme,… Moram rect, da sem nad dekoracijo restavracije in nad hrano prav prijetno presenecena. Zelo so se potrudili, da nam pricarajo prav poseben dan na ladji. To je bil prvi in edini Bozic na Norwegian Getaway, kjer smo posadka imeli celo ladjo le zase. Celo Bozicka smo imeli. Lahko si se javil za to vlogo in kdor je bil izbran, je moral nekajkrat okoli ladje, vpiti ho-ho-ho, za to pa je bil placan $200. Kar lepo, ne? Vsak dolar prav pride.

Deck6-norwegian getawaydeck15-norwegian getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway Christmas buffet Norwegian Getaway
Se enkrat vsem zelim lepe praznike. Verjetno se slisimo naslednje leto, do takrat pa… Ho-ho-ho, merry Christmas!

Srecen Bozic vsem

Danes smo z delom koncali ob 14:30. Zaradi Bozica. Kako lepo do nas, posadke, ki te praznicne dni prezivljamo dalec stran od domacega okolja in ljudi, ki nam resnicno nekaj pomenijo. Po celi ladji so organizirali razne predstave in zabave za vse okuse, posebne vecerje in bingo, in se marsikaj. Poglejmo, na katero palubo bo zaneslo mene.

Dragi bralci bloga Delo na ladji in vsi, ki ste po pomoti zasli na to spletno stran, zelim vam vesel Bozic!!!

Srecen-bozic

Delo na ladji Norwegian Getaway

Pa se je zacelo delo na ladji NCL Getaway. Oziroma slisim, da se zdaj imenuje Norwegian Getaway in ne NCL Getaway. No in, kako je tu? Vecina iz nasega teama nas je prispela v nedeljo, v ponedeljek smo ze prejeli prvih 20 palet, v torek naslednjih 25, v sredo 18 in tako naprej, vse skupaj 126 palet v enem tednu. Kar lepo smo delali, ja. Vsak dan od 9h do 18h z eno uro odmora za kosilo. Prve tri dni sem jaz na pomolu usmerjala palete in cakala, da bo vse nalozeno, potem so se me pa usmilili in ven poslali nekoga drugega. Verjetno si ne morete predstavljati, kako mrzlo je tu gor na severu Nemcije. Snega se ni, te pa veter reze do kosti in se naprej. Ob 9h je skoraj se tema, ob 15:30 se ze vidi soncni zahod. V glavnem, mrzlo je.

Crew mart, trgovino za posadko smo ze odprli, vse ostalo pa seveda ostaja zaprto vse do 11. januarja, ko Norwegian Getaway izpluje iz Bremerhavna. Trgovine pocasi dobivajo svojo pravo podobo, liquor shop je ze pripravljen, beauty prav tako, zdaj samo se cakamo visual team, ki bo povedal, kam obesiti tiste bele majice in one sive hlace, pa moske pasove in zenske torbice itd.

Treningov tokrat nisem imela, ker sem prisla z Norwegian Breakaway in so vsi certifikati seveda priznani. Vsi ostali imajo od letos naprej obsezne treninge z debelimi bukvami, ki jih morajo prestudirati cez noc ter naslednji dan odpisati test in doseci vsaj 75%, ce zelijo opraviti test. Pogrnes 2x in gres domov, ker pac ne ves, kako se stvari streze. Baje. Ne vem. V nek hotel so sli na trening v bazenu, kjer so obracali resilne colne in plezali vanje, pred ladjo so sli v poseben kamion, kjer so morali pogasiti ogenj,… Ogromno stvari morajo dati cez, res.

In ladja? Norwegian Getaway je popolnoma identicna Norwegian Breakaway, le poslikava je drugacna. Vse ostalo je isto, notranjost, tobogani, celo polovica posadke s prejsnje ladje je zdaj tu. Kot da sem na isti ladji, le nekaj ljudi pogresam. Kar cudno je sprehajati se po ladji in ne srecati ljudi, ki si jih ponavadi sreceval na hodniku ali ob skladiscu ali… Kar zalosti me to.

Team je lusten, Slovenec je prisel nekaj dni kasneje, a prisel je, Hrvat in Srbkinja sta tu. Nekaj ljudi sploh ni prislo in tudi ne bodo, menda so celo zmanjsali team za eno osebo, torej nas bo vse skupaj 32. Se vedno dovolj.

Tako. Pa poglejmo, kaksno bo delo na ladji Norwegian Getaway.

Happy Birthday…

… to me!!! Happy birthday to me!!! Happy birthday, dear Sonja!!! Happy birthday to me!!!

Happy-Birthday

V teamu sva 2 Slovencka

Wup, wup, dva podalpska piscancka greva skupaj na NCL Getaway. Jeiiii, koncno spet en sonarodnjak med sodelavci, vsaj slovenskega jezika ne bom pozabila (se).

Iz Miamija smo prejeli mail, kdo kdaj in s katerega letalisca prileti v Bremen, da se lahko ze prej najdemo in skupaj odpravimo novi dogodivscini naproti. In kaj jaz vidim med vsemi cudnimi email naslovi? Nekaj cisto slovenskega. Jeiiii. Pa se nekaj hrvaskega, pa nekaj bosanskega, kar precej jih je pa tudi iz mojega prejsnjega teama, kjer smo skupaj opravljali delo na ladji NCL Breakaway. Nov team mi ne bo spanska vas.

Danes sem spakirala. Ob letalski karti nic ne pise, koliko imam dovoljene check-in prtljage, letim pa z Lufthanso. Moj slovenski sodelavec, s katerim sva medtem ze prisla v stik, mi je rekel, da je verjetno le ena check-in prtljaga in ena carry-on prtljaga. Ko samo pomislim, da moram imeti s sabo debelo zimsko opremo za ta en mesec v Nemciji, potem pa kar se da poletno robo za na Karibe… Kako naj vse to vse spakira v en kovcek? Pa po koncani pogodbi niti ne grem domov, grem v Indijo. Kaj mi bo tam zimska roba?

Slovo bo tokrat res tezko

Hudo mi je, ko samo pomislim, kaksno slovo od starsev bo tokrat na letaliscu. V nedeljo odhajam na delo na ladji. Ne prvic. Niti drugic ali tretjic ne. Petic. Ampak tokrat bo slovo drugacno. Vsakokrat do zdaj sem se po sestih mesecih (+- nekaj dni) vrnila na slovenska tla. In vseeno je mami vsakokrat zajokala in oci zatarnal, kolikokrat bom se sla. Zdaj pa je cutiti, kot da odhajam brez povratka. Niti sama ne vem, kdaj bom prisla nazaj. Cez leto, dve? Ne vem. Kdaj?

Za nekaj dni smo sli k babici na Hrvasko, danes smo prisli nazaj. Posloviti sem se sla. Obiskala sem tudi dedkov grob. Kdo ve, kdaj bom spet prisla. Babica mi je rekla, da morda naslednjic tudi k njej pridem tako… Na pokopalisce. Kako more? Cmok se mi nardi v grlu, ko samo pomislim, da jo res zadnjic vidim. Ni tako stara, ampak saj veste, kaksni so starejsi ljudje. Vseskozi se pritozujejo in samo se cakajo gospo s koso. Ma… Kako more? Niti pomisliti ne smem, da je naslednjic ne bo vec tu. Ni sans. Ona bo zivela vecno, toliko kot jaz. Vem, da bo.

Ne znam opisati tega obcutka. Kot da odhajam za vedno. Pa vem, da se bom vrnila. Sigurno se bom. Ampak ta tesnoba… Ta cmok v grlu… In solze v oceh… Zoprno. Ampak tako je. Grem.

Pogodba za delo na ladji NCL Getaway

Pa je v elektronski nabiralnik priromal email s podatki o moji naslednji pogodbi. Poslali so en kup papirjev, poudarili, kaj je potrebno podpisati in poslati nazaj vsaj 7-10 dni pred zacetkom pogodbe, in kaj je potrebno imeti pri sebi v rocni prtljagi, ko prispemo do ladje. Podpisati in poslati nazaj je bilo potrebno prvo stran pogodbe in zdravniski vprasalnik, s katerim potrjujemo, da od zadnjega zdravniskega pregleda nismo utrpeli nobenih poskodb in ne jemljemo posebno predpisanih zdravil ipd, oziroma v primeru poskodb podrobno opisemo, kaj se je zgodilo. S sabo na ladjo pa moramo prinesti te iste dokumente + potrdila o zdravniskem pregledu + vse potrebne vize (ameriska, avstralska, Schengen za tujce,…).

Delo na ladji NCL Getaway se zame zacne 15. decembra, konca pa naceloma 5. julija. Ce bo vse slo po nacrtih, bova z Akshayem to pogodbo verjetno podaljsala za vsaj 2 meseca, da se domov (v Indijo) ne vrneva ravno sredi dezevnega obdobja.

NCL GetawayFoto: Venceslava Atilova fb profile

Ladja NCL Getaway se trenutno nahaja v Bremerhavnu, na severu Nemcije. Tam bo do 12. januarja, kjer jo bo potrebno opremiti, saj je ladja se v fazi izgradnje. Nova je, ja. Cisto nova. Preden izplujemo, bo potrebno prevzeti vsaj 100 palet novega blaga, prej verjetno sestaviti se kaksno omarico, opremiti skladisce in trgovine, znova in znova brisati prah in sesati cisto nove tepihe, zaradi katerih se sesalci takoj “zastopajo” in pokvarijo,… Dela bo se pa jos. In ko se samo spomnim, kako mrzlo je bilo tam gor letos aprila, ko smo opremljali NCL Breakaway… In zdaj je december, ko naj bi bilo se bolj mrzlo. Pa Bozic in Novo leto bomo praznovali tam gor. Baje da bodo za posadko pripravili prav posebno zabavo. Bomo videli. Vsekakor javim.

16. januarja izplujemo iz Southamptona (London) in 26. januarja vplujemo v New York, kjer bo ladja menda nekaj dni zasidrana zaradi svetovnega prvenstva v rugbyju (ali zakaj ze, saj ne vem), kjer bo prestavljala hotel za obiskovalce te sportne prireditve. Kaj bomo mi poceli v tem casu, pojma nimam. 8. februarja pa prvic izplujemo iz Miamija in zacnemo s stalno 7- dnevno relacijo Miami – sea day-sea day – Philipsburg (St. Maarten) – St. Thomas (US Virgin Islands) – sea day – Nassau (Bahami) – Miami. Koncno bom po stirih pogodbah tudi jaz opravljala delo na ladji, ki pluje na Karibe. Govori se, da delo na teh ladjah za trgovce sploh ni nic posebnega, saj so pristanisca tam zelo poceni, enake izdelke prodajajo ceneje kot na ladji, zato manj prodamo in so tudi place nizje kot recimo na Bermudih. Bomo videli, mogoce bo s cisto novo ladjo kaj drugace. Mogoce.

Ta veseli dan ali Sonja se mozi

Delo na ladji me je pripeljalo do tega trenutka. Do najsrecnejsega dneva v mojem zivljenju.

Januarja 2012 je na Celebrity Infinity prisel Akshay. Bil je drugacen od ostalih. Ni bil vsiljiv, imel je poseben pogled na svet, nasel je drugacen nacin, da me osvoji. In uspelo mu je. Zato sva danes tu, kjer sva. V Mumbaiu pred svetom obljubljava vecno zvestobo.

Z vami delim te trenutke.

Poroka na maticnem uraduHaldi - dan pred porokoBlagoslov pred porokoPravljicna porokaGaneshaPorocni obredPorocni obredSonja in Akshay KhandagaleSonja in Akshay KhandagaleSonja in Akshay KhandagaleAkshaySonjaMehendi

Prijava začasnega odhoda v tujino

Slovenska zakonodaja veleva, da moramo vsi, ki imamo v Sloveniji stalno prebivališče, na upravni enoti sporočiti odhod v tujino, če odhajamo za dlje kot tri mesece, pri tem pa jim sporočiti tudi naslov začasnega prebivališča v tujini. Delo na ladji povzroči odhod iz države za najmanj šest mesecev, kaj moramo potem storiti mi?

V to vprašanje sem se zapičila šele pred nekaj dnevi, ko sem šla na upravno enoto po rojstni list na mednarodnem obrazcu za poroko v tujini. In ko sem rekla, da opravljam delo na ladji, jo je zanimalo, kam prejemam pošto. Ja, domov, ne. Ja kako domov, če vas ni pol leta? Ja, kam pa naj, na ladjo? Mami mi sporoči, če je kaj takega, ponavadi pa so samo položnice za zavarovanje in telefon, nič posebnega. Potem ni nič več spraševala o tem, a meni se je vse skupaj zdelo malce čudno, in sem pogooglala, že zato, ker me je zanimalo, kdaj, kam in kako moram odjaviti stalno prebivališče, kdaj in ali sploh jim sporočiti, da sem se poročila v tujini in tako naprej.

Stric Google je povedal vse. No, skoraj vse. Znašla sem se na spletni strani E uprave in med drugim našla tudi storitev Prijava začasnega odhoda v tujino.

Citiram:”Posameznik s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki namerava začasno oditi z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece na primer zaradi dela ali študija, mora svoj začasen odhod v tujino prijaviti katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije.”

In potem nekje na dnu strani še: “Z globo od 400 EUR do 1.200 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki: -ne prijavi ali v predpisanem roku ne prijavi začasnega odhoda z območja Republike Slovenije.” Več o vsem tem si lahko preberete na spletni strani Prijava začasnega odhoda v tujino.

e-uprava

What??? Meni še nihče nikoli ni omenil, da bi morala pred odhodom na ladjo to sporočiti na upravni enoti in jim dostaviti naslov začasnega prebivališča v tujini. Še bolj pa sem se zapičila v tisto globo, če tega ne storim. In tako sem se bolj poglobila v to zadevo. Postavila sem jim vprašanje, kako je z nami, ki opravljamo delo na ladji, kjer je nemogoče dostaviti naslov začasnega prebivališča v tujini.

In glej ga zlomka, danes sem dobila naslednji odgovor: “Odgovor organa MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE: Spoštovani, Zakon o prijavi prebivališča sicer določa, da je potrebno prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, kadar posameznik s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji namerava začasno oditi z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece na primer zaradi dela ali študija, vendar pa prijava začasnega prebivališča ni mogoča na premičnem objektu, kar ladja seveda je. Lep pozdrav “

E tako. Prišla sem do zaključka, da prijava začasnega odhoda v tujino za nas, ki opravljamo delo na ladji, ni potrebna. Sicer je tako ali tako brezplačna, ampak hvala bogu, vsaj en opravek manj, preden se odpravimo novim dogodivščinam naproti.

Letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini

Ko opravljate delo na ladji, veste, da niste zavarovani, če se vam kaj zgodi izven ladje, kajne?

Ko se samo spomnim, koliko sem v prvih dveh pogodbah plačala za turistično zavarovanje v tujini, me kar glava boli. Pri Vzajemni sem vzela osnovno zavarovanje Tujina – Svet za 270 dni in plačala 189€ za eno pogodbo. Pa sem še mislila, da sem poceni skozi prišla, glede na druge ponudbe trga v tistem času. V tretji pogodbi, ki sem jo preživela večinoma v Evropi in Avstraliji, sem se zavarovala le z brezplačno Evropsko kartico zavarovanja, ki velja tudi v Avstraliji. V četrti pogodbi pa sem tvegala, nisem vzela zavarovanja za tujino. Kar bo, pač bo, a ne?

Zdaj, ko sem vložila zahtevo za indijsko vizo, so na indijski ambasadi v Ljubljani zahtevali tudi turistično zavarovanje v tujini, ki pokriva dolžino veljavnosti vize (najmanj pol leta). Brez tega niti obrazca ne sprejmejo, kaj šele, da bi ti vizo izdali. V glavi sem hitela preračunavati, kakšen strošek je to za nas 10 ljudi, ki v kratkem potujemo v Indijo. Doma pogooglam, na spletni strani ZZZS najdem povezavo do več različnih zavarovalnic, ki ponujajo polletno ali letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini in se spravim na delo. Ena računa 50€ za eno leto, druga 84€ za eno leto, tretja 88€ za pol leta, četrta 66€ za pol leta,… In se sprašujem, kje za vraga sem jaz našla tisto Vzajemno pred dvemi leti in toliko plačala za turistično zavarovanje v tujini, pa še to ne za celo leto?

Ampak zdaj sem imela večjo srečo. Mislim, da boljše ponudbe že ne bi mogla najti. Pa jo delim z vami. Zavarovalnica Maribor ima zdaj neko akcijo, paket. Letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini (osnovni paket) za 26€. 26€!!! Za otroke do 25. leta, ki potujejo z vsaj enim staršem, pa 16€. Waaaaauuuu! Kratek obrazec izpolnite preko spleta, na mail dobite informacije za plačilo, natisnete polico in to je to. Zavarovani. Priporočam. Saj veste, lahkih nog naokrog.

!!! OPOZORILO !!! Na FB strani Delo na ladji so me takoj opozorili na drobni tisk pri zavarovalnih policah. Citiram iz Splošnih pogojev za turistično zavarovanje z asistenco v tujini Zavarovalnice Maribor: “Asistenca velja samo za potovanja, ki ne trajajo več kot dvaindevetdeset (92) zaporednih dni.” … Torej ne bo veljalo za delo na ladji, žal.

Komentarji o delu na ladji na STA forumu

Prepricana sem, da vsi, ki vas zanima delo na ladji in prebirate moj blog, prebirate tudi komentarje na STA forumu. Tudi jaz sem v preteklosti vsak dan odprla ta forum in preverjala, ali so objavljeni kaksni novi komentarji. Ma kaj vsak dan, vsako uro sem cekirala nove objave. Vse sem prebrala, od prve do zadnje strani, in to ne samo enkrat. Veliko negativnih komentarjev sem zasledila, ampak nic ni vplivalo na mojo odlocitev. Grem na ladjo in basta. Sama bom na lastni kozi ddozivela prednosti in slabosti, sama bom videla, ali je delo na ladji zame, ali lahko zdrzim med ljudmi razlicnega kova, ali sem sposobna ziveti v “kabini 4x4m”, kot je nekdo komentiral, jesti tisto isto cudno hrano vsak bozji dan, delati “300 ur mesecno” za usivo placo,… Sama bom videla in sele nato posteno komentirala.

Danes sem se zopet nekako znasla na tem forumu in prebrala komentarje nekje od marca letos naprej. Pa evo se moj komentar na vse komentarje tam. Iz prve roke. Bolj iz prve roke ze ne more biti.

Delo na ladji je kot vsako drugo, imas prednosti in slabosti. Imas placo, ki je, kakrsna pac je, imas brezplacno streho nad glavo, hrano in pijaco. Imas ljudi okoli sebe z razlicnih koncev sveta, naneslo je tako, da je vecina Filipincev in Indijcev. Narod pac ve, da se jim izplaca, oni doma z ladijsko placo gradijo skoraj da ne recem gradove, svojim druzinam omogocajo posteno zivljenje, ki ga sami niso mogli ziveti. Zal so od druzine loceni po 9 mesecev, a tako pac mora biti.

Preden sem dobila prvo ladjo, pojma nisem imela, kaj pomeni delati na Royal Caribbean, Celebrity, NCL, Carnival, Costa ali katerikoli ladijski druzbi. Kako bi pa vedela? Po branju teh komentarjev na STA forumu, ce sem se pa ze odlocila, da sama poizkusim, pa kar bo, pa bo? Cakala sem se pol leta po glavnem intervjuju, posteno sem se izmozgala, kar nekaj sivih las sem si izpulila iz glave. Na vso moc sem tezila Heleni, jo klicarila vsak teden in posiljala maile, kaj se dogaja. A vse se zgodi z razlogom, pravijo. In se ocitno res.

Bom komentirala nekaj komentarjev s STA foruma.

Robertino:
Zal spadam v tisto manjsino zaposlenih, ki delo opravljamo zase in se za 2-3 sodelavce zraven in sem enako placana kot oni. Ampak jaz taka pac sem, sem vedno bila in vedno bom. Ne morem se necesa lotiti na pol, prepustiti delo ostalim in upati, da bo narejeno. Raje vse naredim sama in vem, da bo narejeno, in bo narejeno tako kot jaz mislim, da je prav. Moja in zgolj moja krivda je, da vse jemljem prevec osebno, kot da gre za moje podjetje, in se ne morem polenariti in delati, kot delajo drugi. Samo pomisli: zakaj bi se nekdo pretegoval od dela, ce je pa enako placan za nedelo kot tisti, ki dela se za 2-3 zraven? Ni logike, ne? In dokler zemljo tlacijo taki ljudje kot sem jaz, se oni ne bodo spremenili. To tako je in to tako bo.
Glede place se zal ne morem strinjati s tabo. Placa je zelo odvisna od tega, katero ladjo trofis. Jaz sem na zadnji, NCL Breakaway, vsak mesec prejemala povprecno $2000, s tem, da nikoli nismo dosegli cilja, ker je le-ta bil nenormalno visok (sodec po ocenah iz Miamija bi morali vsak teden oziroma v stirih dneh, kolikor so trgovine bile odprte na teden, na krizarjenju New York-Bermude prodati za pol milijona dolarjev robe, kar enostavno ni slo, saj smo bili 3 dni na teden popolnoma zaprti). Pa smo pluli iz New Yorka, poslusaj, iz New Yorka, iz Manhattna, kjer naj bi ljudje bili zapravljivi. Pa enostavno ni slo. Pa je placa bila se vedno kar lepa, vsaj za moje pojme. Za razliko od Celebrity Summit, ki je delala isto turo, le da je izplula iz New Jerseya, nekaj kilometrov stran, s popolnoma drugacno populacijo, pa ravno tako niso nikoli dosegli cilja, njihova placa je pa bila po mojih informacijah povprecno $1200 mesecno. Kje je hakeljc? V zvezdi, pod katero si rojen.
Se pa popolnoma strinjam s tabo glede Starboarda, ki zadnje case resnicno najema le tiste, ki “hvatajo krivine”, kot sam pravis. Se strinjam, resnicno se obcuti pomanjkanje dobrih, zanesljivih delavcev. In je popolnoma res, da gre podjetje v k…. Skoraj vsi na novo najeti sodelavci delo na ladji jemljejo kot neke vrste Spring Break, festa od jutra do sutra. Zjutraj ali popoldne, sploh ni vazno, na delo pridejo z rdecimi ucki in na videz nikakvi, da ne govorim o vonju po alkoholu, ampak nikome nista, ker je pretezko iz teama odpustiti tri, dva ali celo enega samega sodelavca, saj je skoraj nemogoce se isti teden dobiti drugega cloveka in team potem trpi pomanjkanje, je problem pri kritju odmorov, pa take. Ma kaksen problem? Ce jaz kdaj pridem na visji polozaj, pa vam tole obljubljam tu in zdaj, posiljam vse sumljive od prvega do zadnjega na test alkoholiziranosti. Bomo ze zmogli, bom sama krila odmore, ce bo treba, samo da ne gledam tistih zadetkov na delovnem mestu. Ampak ne, nasi tega ne delajo, ne vem, zakaj. Jaz kot manager jih ne bi gledala v svojem teamu. Ne bi. Ampak ok. V glavnem, je res. Starboardu primanjkuje dobrih, zanesljivih in postenih delavcev.

Poznavalec in Stari znanec:
Oh, ta provizija podjetju Invermore Shipping oziroma RIV. Ljudje, placajte in odpisite teh €350. Nikoli vec jih ne boste videli, nihce vam jih ne bo povrnil in skoda, da sploh komu kaj govorite o tem nezakonitem poslovanju. Jaz sama sem osebno, iz oci v oci, o tem govorila s skoraj najvisje pozicionirano osebo iz glavne pisarne v Miamiju. Imela sem racun s sabo, pokazala sem listino in celo kam sem nakazala (v Italijo, jasno). Ja, bodo preverili, so ze slisali o tem. Od tega sta minili dve leti. Se je kaj spremenilo? Ja, se je. Jaz sem placala €300, vi zdaj placujete €350. Jaz sem placala Invermore Shipping, vi placujete RIV. Helena je pa ostala Helena. To je to. Dejstvo je, da brez placane provizije ne dobite pogodbe. Ce si zelite opravljati delo na ladji, placajte, pojdite na ladjo, ki vam je dodeljena, opravljajte svoje delo (in ostanite posteni in marljivi kot ste), se zabavajte, sprejmite to priloznost kot edinstveno izkusnjo v zivljenju in zivite, kot vam pase. Ce vam je vsec, se vrnite, ce vam ni, si najdite delo na kopnem. Enostavno kot pasulj, bi rekli nekateri.
Oh joj, kaksna skoda toliko grdih besed. Toliko tega sta napisala, pa vse je brez pomena. Kaj mislita, da Heleno skrbi, kaj se pise in govori o njej? Skoda jo je nagovarjat in ogovarjat. Zakaj bi njo vajine besede zabolele in bi se zamislila nad svojimi dejanji? Ona je nasla luknjo v zakonu, izkorisca, kar se izkoriscati da, zivi na visoki nogi in ni ji hudega. Ocitno ji nihce nic ne more. Kaj zdaj? Ce hoces opravljati delo na ladji, ji bos placal provizijo, da si bo natankala tisto kovinsko mrcino, ki jo vozi, ona ti bo poslala pogodbo in ti bos sel na ladjo. Ce ne bos placal ti, bo placal nekdo drug. Tako je.

Liam:
Se strinjam s tabo, res imam izjemno sreco, da dobivam ladijske druzbe in ladje, ki jih pac dobivam. V stirih pogodbah sem videla res veliko sveta. Aljaska, Panamski prekop, Juzna Amerika, Mediteran, Sueski prekop, Indijski ocean, Avstralija in Nova Zelandija, Bermude in se sto drzav vmes. Pa kje si to normalen clovek z normalno prisluzeno placo lahko privosci, ajde, kje? Je pa tudi res, kaj lahko se zgodi, da te posljejo recimo na Costo, ki vecinoma pluje po Mediteranu (le eno sem videla zasidrano v Buenos Airesu), ladijske druzbe pa ne mores zamenjati kar tako. Ampak tudi delo na ladji ladijske druzbe Costa je zanimivo, saj postanes del posebne druzine, dozivis veliko lepega, osebe in dogodki ti ostanejo v spominu za vedno. Kako bos vedel, kje so tvoje meje, ce jih ne preveris? Ce ti ni vsec, se pa pac ne vrnes vec. Si svoboden clovek in nihce te ne more prisiliti, da ostanes tam, ce ti ni do tega.

Se enkrat povem: meni ni zal, da sem se odlocila za delo na ladji. Kljub vsem negativnim komentarjem na STA forumu sem sklenila, da bom poskusila sama. In sem. To je bilo pred dvema letoma in pol. Do zdaj sem sla ze stirikrat. Trenutno sem na pocitnicah, baje grem decembra nazaj. Srecnica jaz sem spet dobila ladjo, ki pluje v konce, kjer se nisem bila, na Karibe (ce mi ne dodelijo druge ladje, kar se tudi zna zgoditi). Ampak kaj hocem povedati? Delo na ladji ni za vsakogar, nikakor ne. Ampak dokler ne poskusis sam, ne bos vedel, kje so tvoje meje, kaj je zate se sprejemljivo in kaj ni.

Vidim, da je marsikomu problem placa. Sama na ladji res nisem kaj dosti zapravljala, recimo povprecno $200-300 mesecno, sploh po prvi pogodbi sem domov prinesla bore malo denarja. Kam je sel, ne vem. Ampak na splosno nisem zapravljiva oseba. Po stirih pogodbah (april 2011-september 2013) imam na racunu skoraj $30.000. Ali se da toliko privarcevati doma? Ne vem. Jaz nisem mogla. Ni slo i gotovo. Dokler nisem sla na ladjo, sem imela na racunu skoraj vedno le nekaj stotakov, tako, za pijacko, pa morda za kaksne super poceni last minute pocitnice. Dejstvo je, da imamo doma take in drugacne stroske, denar enostavno kopni. Jaz sem zivela doma pri starsih, hrano in streho nad glavo sem imela brezplacno, vozila sem se z avtom, ki mi ga je oce kupil (no, tankala in registrirala sem ga sama), pa enostavno nisem mogla privarcevati. Zakaj, mi se vedno ni jasno. Ampak zdaj denar imam. Po dveh letih in pol. Res je, nimam druzine, nimam stanovanja ali kreditov, nikogar mi ni potrebno prezivljati. Zato pa imam. Sem dokazala sebi in ostalim, tudi vam, da lahko imam. Da lahko privarcujem. In tudi vi lahko. Vse se da, kar se hoce. Ce bi delala doma, na kopnem, tega denarja prav gotovo ne bi imela. Ne bi. Zato mi ne govorit, kaksne usive place so zdaj na ladjah in podobno. Jaz sem s svojo zadovoljna. Nadvse zadovoljna.

Za svojo lastno evidenco sem si tri tedne vsak dan pisala, koliko sem delala, do minute natancno. Evo se vam, da vidite, kako “tezko” mi je bilo najdaljsi teden v moji evidenci. (Ce ni zraven napisano delivery ali drill, pomeni, da je to delo v trgovini.)

                  30.06.2013 – New York
9:15-14:00 = 4:45 delivery
15:00-15:00 = 0:50 drill
17:00-23:25 = 6:25
Total = 12h

                   01.07.2013 – Sea day 1
8:45-12:30 = 3:45
13:30-17:40 = 4:10
19:40-23:30 = 3:50
Total = 11:45h

                  02.07.2013 – Sea day 2
8:45-11:00 = 2:15
12:00-18:40 = 6:40
20:40-00:50 = 4:10
Total = 13:05h

                  03.07.2013 – Bermuda 1
10:00-11:25 = 1:25 crew drill
Total = 1:25h

                  04.07.2013 – Bermuda 2
/

                  05.07.2013 – Bermuda 3
17:30-00:00 = 6:30
Total = 6:30h

                  06.07.2013 – Sea day 3
8:30-11:00 = 2:30
12:00-19:15 = 7:15
21:15-01:00 = 3:45
Total = 13:30h

                  TOTAL WEEK = 58:15h

Via Slovenia

Prisel je dan D, koncno sem doma. Delo na ladji se je zame zakljucilo ze cetrtic. Cetrtic ze, ja. Kar ne morem verjeti, kako cas hitro leti. Delo na ladji NCL Breakaway sem zakljucila ob osmih zvecer zadnji dan krizarjenja. Spakirala sem ze prej, kaj hitro sem vse zmetala v kovcke, pol cunj sem stran zmetala, ker mi je vse preveliko (sem shujsala nazaj na svoje kile, jeiiii). Zadnji dan sem nakupila se en kup Guess torbic in denarnic, ker so ravno ta teden sle na cisto prevec hudo razprodajo. Pa sem si privoscila. Pa se parfum, pa losijon za telo, pa je slo vse skupaj $260… Nic hudega, tako lepo disim zdaj, da bi kar sama sebe objela pa se vohala. 😛

NCL shoppingNajvecjo Guess torbo sem uporabila za carry-on luggage, zraven sem imela se ruzak in vanj natlacila vse ostale torbice, da ne bi slucajno koga na carini zasrbela roka in bi kaj ven potegnil iz moje prtljage. Kar se tudi zna zgoditi, sem slisala. Za parfum in losijon sem pac morala tvegati, ker ne smes imeti tekocin v carry-on luggage. Pa sta tudi ta dva prispela na cilj, hvala bogu. Doma niti pomislila ne bi, da bi si kupila losijon za telo za $30. Kaj hudica pa je to za ena stvarca, da je tako drago. Ampak tako lepo disi, da ga moram imeti.

No, v glavnem, da se vrnem nazaj na odhod z ladje. Ob desetih zvecer dan pred odhodom sem imela se inspekcijo prtljage. Vse so pregledali, ce nisem slucajno kaksno brisaco ali wc-papir spakirala za domov. Ali pa neprijavljen alkohol in tobak, seveda. Zvecer, oziroma zjutraj, bilo je ze dve ura, ko so nasi zaprli trgovine, sem se sla se poslovit od sodelavcev. Pa ni bilo tako hudo, polovico jih bom tako ali tako videla na naslednji ladji, NCL Getaway.

Ob pol sedmih zjutraj na dan odhoda smo imeli se imigracijski postopek, vrniti smo morali tisti listek I-95, s katerim nam je dovoljen izhod v ZDA in stane $350 ali koliko ze, ce ga izgubis. Po imigraciji sem sla nazaj v posteljo, ladjo sem napustila sele ob pol dveh popoldne, ko so me skupaj z 20 drugimi odpeljali na letalisce JFK v New Yorku.

Letalo proti Amsterdamu je poletelo ob sestih popoldne, tam sem pristala po le sestih urah voznje, pocakala se tri ure in poletela proti Ljubljani. Na slovenska tla sem stopila od poldne. Oh, ta ljuba Slovenija. Welcome home!!!

BTW, happy birthday to my new Indian friend and future neighbour. See u somewhere around Mumbai, Desi boy.

indian

Orkan Gabrielle nam je presekal pot

Kako sem alergicna na slabe vremenske razmere, ki nam dobrodusno podarijo se en dan plutja po morju, ko bi morali biti ze v pristaniscu. Grrrr!!!! V drugi pogodbi, med plutjem po juzni Ameriki okoli Čilea in Argentine na ladji Celebrity Infinity se mi je ze zgodilo, da smo namesto vplutja v pristanisce morali ostati na morju, ker so pristanisce zaradi nemogocih vremenskih razmer zaprli za ves promet. Kdor je bil notri, je ostal notri, kdor je bil zunaj, je pac plul nekam brezveze s hitrostjo 1 vozelj na uro, da ne bi prehitro prispeli na naslednje pristanisce. Jaz sem te srece, da vedno ostanem zunaj.

Tokrat naslednjega pristanisca ni bilo, nase edino pristanisce z NCL Breakaway je na Bermudih, Royal Naval Dockyard. In to je bilo zaprto, mi pa smo ostali zunaj. Zakaj? Ko smo v nedeljo izpluli iz New Yorka, je vreme bilo lepo, soncno, nebo skoraj brez oblakov. Dlje ko smo pluli, vec dezja nas je spremljalo po poti. Od New Yorka do Bermudov potrebujemo dva dni pocasnega plutja in drugi dan na morju se je preko zvocnikov v prostorih za posadko oglasil kapitan.

Pojma nisem imela, kaj se dogaja zunaj, ker oken pac nimamo, cele dneve sem prebila v skladiscu, pa tako ali tako je zunaj le malce bolj dezevalo in bilo vetrovno. Kapitan je zacel. “Na Bermudih jutri zjutraj pricakujejo orkan Gabrielle,…” Ne, ne, ne mi tega govorit, daj mi eno jutro, da lahko spim vsaj do desetih, pleaseeee! Ampak ne.

Dodal je: “Pristanisce bo zaprto do poldne, zasidrali naj bi se nekje okoli dveh popoldne, nadaljne informacije se sledijo.”

Ok, pac bo zjutraj treba vstati prej, ob pol osmih, in se spet zapreti v skladisce, nadaljevati s pripravo skladisca na inventuro. Manager nas je obvestil, da bodo trgovine seveda odprte, nekje do poldne. Ok, kaj moremo. Poletne sezone je tu konec, zdaj se bo zacelo tako vreme, nikakvo. Aha, cez dve uri novo obvestilo kapitana: “Zal se je orkan Gabrielle okrepil, pristanisce bo zaprto najmanj do petih popoldne, zasidrali naj bi se okoli sedmih. Vendar po vremenskih slikah sodec se lahko zgodi, da…”

Ne!!!!!

“… da bomo na Bermude prispeli sele naslednje jutro. Nadaljne informacije se sledijo.”

Neeeee!!! OMG!!! Orkan, Gabrielle! Whatever!!! Dajte mi malce prostega casa, no, pa ne moremo delati vsak dan cel dan, brez svezega zraka in dnevne svetlobe! Vsakokrat, ko sem sla v kabino, sem preverila gps sliko, kje se nahajamo, kako blizu smo, kako hitro oziroma pocasi plujemo. Orkana na ladji ni bilo cutiti, kajti pluli smo dalec stran od Bermudov, nikamor, kar tja nekam proti jugo-zahodu. Mami sem poslala sporocilo, da me naslednji dan ne bo na skype, ker smo zaradi orkana ostali na morju. No, verjetno me tako ali tako ne bi bilo, ker ce ne bi pluli, bi pa delali v skladiscu do vecera.

hurrican-gabrielle1

Tako sliko lahko spremljamo na tv v kabini vsak trenutek. Rdeca crta oznacuje pot, po kateri bi morali pluti, bela pa, kam smo dejansko pluli. Nikamor. Ko sem opazila, da se je puscica koncno obrnila dol in v smer proti Bermudom, sem si kar malce oddahnila. Ampak vseeno sem bila na trnih do naslednjega dne nekje do poldne, ko je kapitan koncno oznanil, da se je orkan Gabrielle le umaknil in bomo na Bermude prispeli okoli sedmih zvecer. Takrat smo tudi zaprli trgovine in delo na ladji se je za ta dan koncalo. Pot se je zakljucila takole, okoli in naokoli.

hurrican-gabrielle2

Zdaj pa samo v posteljo in spat, kajti naslednji dan smo skoraj cel dan delali v skladiscu, polovica teama je pomagala meni in Kate urediti vse, kar se nam je zdelo, da je se potrebno za pripravo na stetje naslednji teden.

Ne, vplutje v pristanisce sem pa se morala videti. Se ne zgodi tako pogosto, da vidim, kako se zasidramo, ker obicajno ladja v pristanisce pripluje zgodaj zjutraj, ob sestih ali sedmih. Sem prelena, da bi vstala in si sla ogledat to zadevo. Pa vedno sem se sprasevala, kako povezejo tiste vrvi od ladje do pomola itd. Hitro telefon v roke in sibaj na odprto palubo.

hurrican-gabrielle5 hurrican-gabrielle3 hurrican-gabrielle4

Team building 2

Ta teden, zadnji prosti teden pred inventuro, so nasi managerji organizirali team building. Vsi smo prejeli neke vrste vprasalnik, mislim da je bilo okoli 25 vprasanj tipa: kateri sodelavec se najbolje oblaci, najslabse oblaci, je najbolj priljubljen, najbolj sexi, se najbolj pritozuje, je najbolj prijazen, kdo bo vecno delal na ladji, kdo bo najbolj verjetno pristal v zaporu,… Vse je slo bolj za salo kot zares, in pripravili so res prijeten vecer.

Na ladji so narocili nekaj malega hrane, rezervirali smo si crew bar na 1. palubi (ki je na Bermudih tako ali tako zaprt, ker odprejo tistega na 8. palubi). Hotel director Sean, ki je prejel nase narocilo za hrano, je bil nadvse navdusen nad idejo team buildinga in ker je zelo zadovoljen z vsem, kar mi, gift shop oddelek, delamo na ladji, nam je pripravil ogromno pogostijo. Dva velika pladnja neke indijske hrane, pa mehiske, pa neke hrenovkice, pa tri pladnje susija, ob katerih so mi zastale oci, pa pet ogromnih pic, pa se bolj ogromna torta (cheese cake),… Vsega je jasno bilo prevec, a vse je bilo videti tako lepo.

Team building cheese cake Team building sushi plates Team building food Team building sushi plate

Nominacije za naj naj so bile polne smeha, vsi smo prisli in vsi smo se zabavali. Moja malenkost je celo bila nominirana v kategoriji “most famous”. Kar nekaj. Znana med kom? Ja, vsi Indijci me pa res poznajo, to jih je le nekih 300, pa se to le zaradi mojega bodocega indijskega moza (ali pa mojih svetlecih zelenih oci, ne vem). 😛

Brazilski dan v New Yorku

Wau, kaj takega pa se ne. Danes sem bila prosta, sem pac bila v tisti skupini, ki ta teden nima dostave. Pa sem sla na zrak, verjetno se zadnjic v New Yorku, ker cez dva tedna ze potujem domov. Jeiiii. No, v glavnem, sem sla ven, malo zapravljat, dragemu kupit igrico za PlayStation, pa se malce naokoli, da si zbistrim mozgane, preden zopet stopim v skladisce in vidim tisto gmoto nove robe.

Nisem vedela, da Brazilci sploh kaj praznujejo tu, v New Yorku. Pa sem kaj hitro spoznala, da je New York ocitno poln Brazilcev. Za njih so zaprli cel del 6. avenije in ne vem katere ceste. Tam, cisto pri Times Square. Koliko enih stojnic, kjer prodajajo razne navijaske drese (nogometne, bi rekla), pa hrane, da se ti zvrti od tistih vonjav (prijetnih), pa ljudi, ze oblecenih v navijaske drese in z zastavami in glasba, in vse sorte, res, kar ti srce pozeli. Wao, kako lepo je bilo, izgubila sem se med njimi. Razumela jih nisem kaj dosti, portugalscina mi ne gre ravno najbolje. Zal me hrana s ceste nekako ne preprica, bojim se je, ne vem zakaj. Pa mi vsi govorijo, da je to najbolje, kar se lahko dobi. Nisem si nic kupila za jest – le eno stvar – tole:

brazilian-day-ny3

“Spomnim se julijskih noci, bili smo sami, morje, jaz in ti,…

… Jagode in cokoladaaaa, naj spomine ti pricaraaaaa, kadar bos z drugim, ali z menooooj!!!!”

Hm… Let’s forget and forgive and live on!

Evo se tri fotke s te brazilske parade. 🙂

brazilian-day-ny1 brazilian-day-ny2 brazilian-day-ny4

Priprave na inventuro

O moj bog, spet smo tam. Zacenja se inventura. Iz glavne pisarne so poslali obvestilo, da mora inventura biti zakljucena 29.09.2013. Ponavadi je inventura 1x letno, ne vem, zakaj so nam jo ze zdaj podturili, po sestih mesecih plutja. No ja… Ponavadi kaksne tri tedne pred tem dolocenim datumom zacenjamo urejati vse v skladiscu, vse blago mora biti lepo zlozeno po velikosti, barvi, dizajnu, obliki, majice zavijemo v kupcke po sest skupaj,… Tudi v trgovinah morajo imeti vse poslihtano. Vsa skart roba se odpise, vsi vogalcki se preverijo, ce je slucajno kaj kam padlo, pod omarami, pod policami,… Adijo Bermude, vsi prosti dnevi bodo prebiti v skladiscu.

inventory2 inventory1

Na prvi fotki sta Kate in Sawan, ki unicujeta skart robo (vse, kar je poskodovano, moramo tako uniciti, da res ni vec za nobeno rabo, nato pa lociti steklo, plastiko, blago, papir, kovino,…). Na drugi fotki pa se ze vidi v ozadju, kako je vse lepo presteto, zaprto v vrecke, zapecateno, da ne bi kdo kaj ven vzel ali zraven dal – in Danny, moja naslednica, ko odidem domov).

Nama s Kate ne bi smelo biti tezko, saj je skladisce redno pospravljano, potrebni so le manjsi “lepotni popravki”. Groza me je le vsake nove dostave. Police so ze tako polne, novo blago bo pac moralo ostati v skatlah, dokler se ne naredi prostor.

Ko so nam managerji namesto dostave 1x na dva tedna po 25 palet uredili, da prejemamo dostavo 1x na teden po okoli 10 palet, smo se seveda vsi strinjali. Razdeljeni smo bili v dve skupini, vsaka skupina en New York dela, druga skupina je prosta. Naslednji New York obratno. 10 palet za 15 ljudi ne bi smelo predolgo trajati. A zdaj, ko pride dostava, se vedno pride preko 20 palet. Vsak bozji teden. Skladisce je se vedno polno se od prejsnje dostave! Kam naj natlacim to robo???  Grrrr!!!!

Danes bi me skoraj srce izdalo, ko je managerka rekla, da jutri prihaja 23 palet. What the hell!!!! Ne morem si pomagati, bila sem vsa razburjena, solze so mi napolnile oci, cmok se mi je naredil v grlu, ostala sem brez besed. Verjetno so mi zile izstopile na celu. Kam? Kam naj to dam?!? In jaz sem taka, pedantna, hocem imeti vse lepo urejeno, enako robo na enakem mestu, ne pa kar tam nekje. Pa niti nimam casa zaceti pripravljati skladisca za inventuro, ker se vsak dan ubadam le s to novo robo. Kate se razburja skupaj z mano, kaj pa naj. Bova ze nekako, se miriva. Bova ze!

Trenutno pa sem jezna! Besna kot ris!!! Hocem domov!!! !!! !!!

Gremo na NCL Getaway

Ja, vem, da sem pisala o tem, da NCL Getaway ni ravno moja prva izbira… Pa tudi druga ne… Ampak ce nas zdajsnji manager zeli v njegovem teamu na NCL Getaway, je to pac ladja, ki bo naslednjo pogodbo predstavljala moj novi dom. Spet najnovejsa ladja na svetu. NCL Getaway bo takrat se vedno v ladjedelnici v Bremerhaven-u, enako kot moja zdajsnja ladja, NCL Breakaway. In vse po enakem postopku. Lenarjenje do onemoglosti, dokler delavci ne namestijo vhodnih vrat v trgovine, da lahko zacnemo z opremljanjem.

En + in en -. Plus je ta, da mi prve tri tedne ne bo treba vsak dan na vse mozne treninge s strani ladijske druzbe, ker sem jih ze naredila na NCL Breakaway. Minus pa je ta, da se set-up zacne decembra. Na najbolj severnem delu Nemcije. Decembra na severu Nemcije? Brrrrr. Brrrrrrrrrr!!!! V tolazbo mi je to, da bom potem naslednjih pet mesecev krizarila po Karibih.

Za zdaj se govori, da se bo vkrcavanje shoppijev na NCL Getaway zacelo 16.12.2013, tik za mojim rojstnim dnevom. Manager je izbral se nekaj drugih sodelavcev iz nasega teama, tako da bom del teama ze poznala. Lepo.

Moj novi dom bo vsak teden plul iz Miamija na Karibe. Tam se nisem bila. Tako lepo kot tu, na Bermudah, mi ne bo nikoli vec. Dve prenocitvi vsak teden, to moras biti ze srecnez, da dobis tako ladjo. Ma… Menda bo za prezivet. Bomo videli.

NCL Getaway

Vecerja v restavraciji Teppanyaki ($25)

Na NCL Breakaway imamo vrsto posebnih restavracij, od ameriske O’Sheenans, brazilske Moderno, italijanske La Cucina, francoske La Bistro do kitajske Shanghai, japonske Teppanyaki, steak House in se kaksne.

Tokrat smo si za spremembo zazeleli jesti v restavraciji Teppanyaki. In kaksna sprememba je to bila, wau. Sef Alejandro, sicer Filipinec, je hrano pripravljal pred nami. Za mizo v obliki crke U nas je sedelo 7, na sredi je bila kuhalna plosca. Poberejo narocila in show se zacne. Se vedno sem vsa navdusena nad akcijo, ki nam jo je pripravil nas kuhar. Pribor je letel vsepovsod, lonci so ropotali, kuhar je pel in vriskal. Na FB v skupini Delo na ladji objavljam nekaj posnetkov tega vecera. Zal nisem obrnila iPhona, tako da boste morali glavo nagniti za 90 stopinj, ampak vsaj predstavljali si boste lahko, kaj vse mora danajsnji kuhar znati.

Hrana? Hrana je bila odlicna. Ma kaj odlicna, ma niti ne vem, kako naj opisem vse skupaj. Za zacetek smo vsi dobili miso juho, pac neko japonsko juho, okusno. Potem pa je kuhar pripravljal za vsakega posebej, kar smo pac narocili iz menija. Jaz sem si zazelela mesanico morskega s kopnim: rakce, skampe in hobotnico z dodatkom govedine. Kuhar je vse pripravljal tako hitro in nam kos po kos nosil na kroznik, in ker smo bili lacni, nismo mogli cakati do konca predstave, tako da je hrana pocasi izginjala s kroznika in na koncu nisem imela kaj fotografirati. Sladica? Green tea cake with green tea ice-cream (fotka). O moj bog, kako slastno je bilo vse skupaj. Mmmm!!!

Vhod v TeppanyakiPogrinjekPriprava rizaPriprava zelenjavePecivo in sladoled iz zelenega caja

Fotke hrane :)

Evo, ljudje, objavljam fotke hrane z moje ladje. Moram rect, na slikicah celo hrana iz crew mess-a izgleda precej okusno, veliko barv. Pac si moram narediti prijetno dekoracijo, da se pripravim jesti to, kar si namecem na kroznik. 🙂

V glavnem, evo dve fotki dveh razlicnih vecerij iz crew mess-a. Na prvem krozniku je kos pizze (kot ponavadi) in kup kuhane zelenjave. Na drugem pa je nekaj, kar se zelo redko znajde v crew mess-u, burrito (zelenjavni), neka vrsta ribe in spet en kup zelenjave. Vem, videti je kar okusno, pisano, ampak ce pomislite, da ze 4 mesece vsak dan 2x na dan gledam v isti kroznik,… Mhm. Sladica pa… Nic vec sladic, sem na dieti. Saj veste, pred poroko in to. Pa sari bom oblekla, to je obleka, ki pokaze cel trebuh, zato zdaj mocno delam na trebusnih misicah. Ph… Haha. 😛

Crew mess food 2 Crew mess food 1

In hrana iz Garden Cafe. Omenila sem ze, da je tudi tam moj kroznik bolj ali manj vedno videti enako, ampak razlika je v okusu hrane in ambientu in vsem ostalem. 2x na teden se pocutis kot gost. Sladica? 🙂 Ja, fotka je se iz casov pred dieto.

Garden Cafe food 2 Garden Cafe food 1 Sladica - palacinka z jagodnim in breskovim nadevom = grozdje in smetana

Vabilo za delo na ladji NCL Getaway

NCL Breakaway bo letos decembra dobila sestrico dvojcico NCL Getaway. Trgovine na ladji bodo nase in podjetje ze posilja naokoli maile, kdo zeli biti del te izjemne nove dogodivscine. Set-up na NCL Breakaway je bil v Bremerhavenu na severu Nemcije aprila letos. Tudi NCL Getaway se gradi v isti ladjedelnici. Ampak biti na skrajnem severu Nemcije v decembru? Ne hvala. Set-up na NCL Breakaway je potekal tekoce, brez stresa, prve tri tedne smo skoraj bili brez dela, ker v trgovinah nismo imeli vrat in nismo mogli polniti polic. Tudi placilo je bilo presenetljivo visoko, okoli $2200 za le nekaj ur dela dnevno. BI sla, ja, ampak ne decembra in ne na NCL Getaway.

NCL Getaway naj bi prvic izplula januarja 2014, vendar pricakujejo, da se bodo dela koncala prej in bo najnovejsa ladja na svetu izplula ze decembra letos. Domace pristanisce bo Miami, plula pa bo po Karibih. Zdaj takole, za nas trgovce ladje, ki plujejo iz Miamija, niso prav nic zazelene. Nasa glavna pisarna je v Miamiju in skoraj vsak teden bodo na ladji obiski in predstavitve, vsak teden pospravljaj in brisi prah, da se sveti vse do zadnjega koticka, vse mora biti popolno za obiske. Ne samo za nase obiske, tudi ostale peticneze, ki pridejo obcudovat najnovejso pridobitev NCL.

Morda ne znam prav razloziti, ampak management je ponavadi pod velikim pritiskom, ko imamo najavljene obiske, seveda se vsak zeli dokazati, poleg tega bo to najnovejsa ladja, vse mora biti na svojem mestu, tako da mene resnicno delo na ladji NCL Getaway prav nic ne zanima. Ampak zdaj sem na NCL in nase podjetje ima trgovine le na NCL Epic, Breakaway in zdaj Getaway. Kam me bodo poslali? Nazaj na Celebrity? Bog pomagaj!

Kako so izracunali vacation pay???!!!

Barabe lopovske, kako hitro najdejo luknjo v zakonu. Pisala sem ze o tem, da bomo od avgusta letos zopet zaceli prejemati vacation pay, to je pac neko manjse placilo za cas, ko lenarimo doma na pocitnicah. Ja, slisi se super, da si placan za nedelo in ja, res sem hvalezna za vsak dolar, ki kar tako pade z neba na moj racun. Ampak tole, kar je nase podjetje naredilo…

Ok, danes smo prejeli novo pogodbo o delu. Le-ta vsebuje nekaj novih odstavkov zaradi spremembe zakonodaje o urah dela in pocitka tedensko, najbolj zanimiv pa je bil odstavek o vacation pay. Kako se ga izracuna oziroma koliko bomo prejeli vsak mesec, ko sedimo doma.

Izracun gre takole:
(Number of days of servise under this agreement)/30  x  ((Current monthly salary/30)x2.5)

Po slovensko:
(Stevilo dni dela po tej pogodbi)/30  x  (Trenutna mesecna osnovna placa/30)x2.5)

Kaj pomeni tisti 2.5 na koncu, pojma nimam, morda povprecna provizija od prodaje ali karkoli. Ampak glavni problem v vsem skupaj ustvarja ta fraza: Stevilo dni dela po tej pogodbi! … PO TEJ POGODBI! Ker kaj so naredili? Kot sem ze rekla, dali so nam nove pogodbe, ki smo jih morali podpisane vrniti takoj naslednje jutro (seveda smo podpisali, kdo pa zeli iti domov sredi tedna, ker ni zelel podpisati nove pogodbe z novimi odstavki, ki so baje boljsi za nas?). In ta pogodba ne vsebuje datuma, ko smo dejansko zaceli delo na ladji NCL Breakaway (moj datum bi bil 31.03.2013, ampak vsebuje datum, ko ta pogodba stopi v veljavo. 03.08.2013. Torej namesto da bi dala v svoj izracun stevilo dni recimo 180 dni (6 mesecev x 30 dni), bom jaz osebno po tej novi pogodbi delala le od 03.08. do 15.09., torej 45 dni, kar drasticno zmanjsa koncni rezultat, normalno.

Po mojem izracunu bom tako oktobra in novembra letos namesto cca. $270 mesecno prejela le cca. $70 mesecno. Wauuu!!!

No comment on this topic anymore!

Crew mess vs. Garden Cafe

V crew mess se na mojem krozniku ponavadi znajde mini zemljica, tri rezine sira in salame (vcasih salamo zamenjam za losos, ki ga mimogrede na ladji imamo na tone), list ali dva zelene solate in jajcna ali tunina solata. Vcasih, ce mi v oko pade pizza, dodam se kos te, povrh pa ketchup in majonezo, da ima vse skupaj vsaj nek okus. Pomarancni sok iz avtomata, ki pa je, moram reci, precej podoben tistemu pravemu stisnjenemu soku(pa ni, je le koncentrat). Za sladico mlecni riz s sladoledom in javorjevim ali karamelnim prelivom. Ce ni mlecnega riza, pa kos torte, nadev je isti. Ce se resnicno zavem kolicine kalorij, ki jih vnasam vase s to sladico, raje vzamem hrusko ali jabolko. Zelo redko, moram priznati, ampak tudi to se zgodi. Enkrat do dvakrat na mesec.

V crew mess zadnje case niti ne zahajam vec. Zakaj? Recimo, da gladovno stavkam.

Popolnoma drugacna zgodba je v Garden Cafe, restavraciji za goste. Staff, kar trgovci tudi smo, imamo dovoljen vstop v prostore za goste. So neke omejitve, na zajtrk gremo recimo lahko pred 8h, na kosilo nam ni dovoljeno, ko plujemo na morju (sea day), na vecerjo gremo lahko po 20:30, vendar ne prvi in drugi dan. Prvi dan ne zato, ker je pac embarkation day in gostje se ne vedo, ali bi poskusili se katero od drugih (placljivih) restavracij, drugi dan pa ne zato, ker imajo posebno pogostitev – morsko hrano. Jastoge, razne skoljke, rakce itd. Se ve, da bi posadka vse pograbila, ce bi nam bilo dovoljeno na ta vecer v njihovo restavracijo. Heh…

V Garden Cafe vecerjam le, ko smo na Bermudah, se pravi 4. in 5. vecer krizarjenja. Izbira je ogromna, od ameriske, azijske in mehiske kuhinje do raznih solat in zelenjave z zara, perutnina pripravljena na 101 nacin, da o sladicah sploh ne govorim. Najboljsi tiramisu na svetu, po palacinki si prste oblizujes se dolgo po tem, ko si jo ze pojedel. V glavnem, ni da ni.

Kljub ogromni izbiri pa je moj kroznik na koncu vedno videti nekako enako. Piscanec na zaru ali pohane piscancje prsi, testenine po azijsko (z ogromno zelenjave in sojino omako, se mi zdi), pa se malce zelenjave z zara, morda kaksen kos izbranega sira in grozdje. Sok je se vedno iz avtomata. Zal, ne vem, kako je to mogoce, nimajo tistega odlicnega pomarancnega soka iz crew mess, imajo pa vode z okusom. Jagoda in kiwi ali tropical mango. Za sladico pa o-ho-ho palacinka z nadevom od jagod in jabolk in smetano, povrh vcasih se sladoled in cokoladni preliv. Vem, slisi se ogromno. Po resnici povedano tudi je ogromno. Ampak glede na to, da si kaj takega privoscim le 2x tedensko in preskocim kosilo na ta dan, pa se v fitnesu sem zadnje case vsak dan, se lahko tudi malce pregresim, kajne? Baje da ja. Ne vem.

Fotke pridejo kmalu. 🙂

Zgodnji odhod domov

Jeiiii, domov grem 3 tedne pred nacrtovanim koncem pogodbe. Delo na ladji NCL Breakaway bi prvotno morala opravljati do 6. oktobra, ampak ker imam doma izjemno! pomembne opravke, sem prosila za zgodnji odpust. Mail sem poslala nasi razporejevalki v Miamiju, ki je pred zacetkom dela na ladji NCL Breakaway vsem poslala mail, da je zdaj ona odgovorna za vse razporeditve in datume za NCL, vendar mi tri tedne ni odgovorila. Pred dvemi tedni, ko so na ladjo prisli pomembni obiski iz Miamija, sem vprasala, kaj se dogaja, pa so mi rekli, da ta gospa niti ne dela vec za nas. O, hvala lepa. Po tem pogovoru sem isti mail posredovala prijetni gospe, ki je bila na obisku in zadeva se je hitro resila. Odobrili so mi zeljeni datum, 15.09.2013.

Pomembni opravki doma, se sprasujete? Hihi… Ta veseli dan ali Sonja se mozi! 🙂 U-la-la. Jap, s tem mojim Indijcem. V Indiji. Kar seveda zahteva dodatne opravke, prevode dokumentov, vizo in let v Mumbai 3 tedne pred poroko, itd. itd. Se sama ne vem, kaj vse moram narediti. Po prvotni pogodbi bi prisla domov le mesec in pol pred poroko, za kar predvidevam, da je skrajno premalo casa zame, da uredim vse potrebno, tako da sem sklenila skrajsati pogodbo in bom doma skoraj dva meseca in pol pred poroko. Menda bo dovolj.

Potem pa se sestrina poroka in ocetov 60. rojstni dan. In pakiranje. Omg, pakiranje. Kaj bom z vsemi svojimi stvarmi? Kako se ljudje selijo v drugo drzavo? Mamika moja!!!

Delo na ladji omejeno na max 14ur dnevno

Baje je prisel ven zakon, da nihce na ladji (morda tudi na kopnem, ne vem), ne sme delati vec kot stirinajst ur na dan. V tem casu moramo imeti 10 ur odmora in eden od odmorov ne sme biti krajsi od 6 ur. V delovni cas je vkljuceno vse, od dostave novega blaga do pozarnih vaj, pospravljanja v trgovinah, treningi, vse, kar moti nas prosti cas.

Pri Starboardu smo prej podpisali pogodbo, da ne bomo delali vec kot 70ur na teden, kar se je na koncu nekako poravnalo, glede na to, da imamo proste ure v pristaniscih. Zdaj pa so delo na ladji omejili na dan, ne na teden. Pri nas smo do zdaj delali povprecno 16 ur dnevno, v tem casu smo imeli le 45-60min odmora za kosilo in 2h odmora za vecerjo.

Morda se slisi dobro, da nam bodo podaljsali odmore med plovbo po morju, vendar vsako dobro prinese tudi nekaj slabega, kajne? Ta sprememba nam bo verjetno prinesla dodatno delo v pristaniscu. V skladiscu, pospravljanje v trgovinah, nekaj, karkoli, samo da ne bomo imeli prevec prostega casa.

Zdaj so si ze omislili delo v crew martu (trgovinica na ladji, kjer prodajamo le za posadko). Crew mart ponavadi na ladjah sploh ni del Starboarda, trgovci nimajo nobenega opravka s to trgovino. No, na NCL Breakaway je trgovina popolnoma nasa, zalogo posilja Starboard, prodajamo mi, vse delamo mi. In kaj zdaj zahtevajo od nas? Trgovina je od danes naprej odprta tudi v pristaniscu. Na Bermudah, kjer smo sicer bili prosti od torka zvecer do petka popoldne, bo nekdo od nas moral delati v tej trgovinici. Izmenicno, po eno uro na dan baje. Kar nekaj! Kaaar nekaaaaj!!!

Vacation pay is back

Wauuu. Koncno smo dosegli nekaj za nas, navadne delavce pri Starboardu. Se preden sem se odlocila za delo na ladji, so ukinili vacation pay, zato lahko recem, da mene niti ni tako prizadelo. Je pa seveda bilo veliko vprasanj in pritozevanja na to temo s strani ostalih delavcev, ki so v podjetju ze od pamtiveka. In ob vsakem obisku predstavnikov iz Miamija smo dobili enak odgovor. Delajo na tem, naslednji september prihaja. Naslednji september je baje prisel vec kot enkrat, pa nic.

No, zdaj je tu. Vacation pay. Aja, kaj je sploh to? Ko koncas pogodbo in gres domov na pocitnice, imas placane pocitnice. Iiii. Ne veliko, no, nekaj sto dolarjev, ampak to je tocno nekaj sto dolarjev vec kot smo dobivali do sedaj. Baje da bodo vacation pay zaceli izplacevati od avgusta dalje. Bomo videli, ko pridem domov. Javim, ko prvi vacation pay sede na moj racun.

Ok, zdaj pa pravi vtisi in obcutki

NCL Breakaway je se vedno najboljsa ladja, na kateri sem delala do sedaj. Celebrity Infinity je bila in vedno bo moja prva ladja, moje ladijsko zivljenje in delo na ladji se je zacelo tam, spoznala sem prijatelje, s katerimi imam se vedno redne stike. Nikoli je ne bom pozabila. Celebrity Solstice ostaja v mojem spominu le zaradi destinacij, ki sem jih videla, Avstralija in Nova Zelandija sta cudoviti. To je pa tudi vse. Ladja me je globoko zarocarala, prav tako ljudje na njej in okoli nje (od vrha do sredine). Ampak NCL Breakaway? Arrr, ladja je se vedno cudovita, hrana za goste je se vedno odlicnega okusa, palacinke so se posebno OMG slastne, oficirji in vsi, ki so kakorkoli povezani s trgovinami na ladji, nas podpirajo v vsem, kar delamo, ne mucijo, nimajo posebnih zahtev ne v trgovinah ne v skladiscu (razen da sem morala enkrat celo pomiti tla, ker smo imeli naslednji dan inspekcijo). Sodelavci so se vedno taki kot prvi dan, nobenih posebnih primerkov ni, ki jih ne zelim videti nikoli vec,…

Delo na ladji na tej destinaciji je pa druga zgodba. Clovek bi si mislil, da ti po 4 dneh trdega dela in 2’5 dneh polezavanja na plazi s koktejli v roki ne more biti nic hudega. Pa ni tako. Ne vem zakaj, ampak jaz se po embarkation day (vkrcavanje gostov) in dveh dneh na morju pocutim grozno utrujeno. Ce ne bi imeli teh dveh dneh prenocitve na Bermudah (250% nedela), bi moje baterije ze zdavja spustile ves litij (ali karkoli ze vsebujejo baterije).

1. dan krizarjenja: New York, ponavadi dostava, vse zmecemo v skladisce, ob treh se nam zacnejo pozarne vaje za goste (passenger drill), koncamo okoli 16:00, ko izplujemo iz pristanisca v Manhattnu. Trgovine zaradi mejnih organov (customs) odpremo sele okoli 18h, prodajati lahko zacnemo sele okoli 20h. Do takrat le pozdravljamo goste, se smehljamo, vpletemo v kaksen pogovor itd. Jaz in moja pomocnica Kate ponavadi okoli 18h sibava v skladisce in zacneva urejati novo-dostavljeno robo. Trgovine zapremo ob polnoci ali se kasneje, odvisno, koliko gostov se sprehaja okoli trgovin.

2. dan krizarjenja: Zacnemo ob 8:45, jaz in Kate sibava na deck 15, kjer imamo “Market Place”, pripraviva vse majice 2 za $20 in robo 50% off ter poletne dodatke (kreme za soncanje, torbe za na plazo, klobuke, cevlje za v vodo in razne igrace) in to prodajava nekje do 15h, na soncu, vrocini, brez strehe nad glavo. Sicer imamo zivo glasbo tam, smo ob bazenu in vidimo ljudi, ampak veter in sonce cloveka hitro izcrpata. No, potem pospraviva vse nazaj v omare, sibava v skladisce, nadaljujeva s pospravljanjem in pripraviva promocijsko robo za naslednji dan, ki je 10$ sale, vsi izdelki za 10$. Napolni vse kosare z vecernimi torbicami, nakitom, urami in vsem, kar se pripada v skupino Bijoux Terner, nalozi na stiri vozicke (trolley) in nadaljuj s pospravljanjem. Ura je okoli polnoci, ko zapustimo skladisce. Uro premaknemo za eno uro naprej, ker sta New York in Bermuda v razlicnem casovnem intervalu. Torej ena ura manj spanca. Jeiii! NOT!

3. dan krizarjenja: se z zaprtimi ocmi pridemo v trgovino na sestanek ob 8:45, s Kate ponoviva postopek od prejsnjega dne. Za promocijo, ki bo na dan, ko izplujemo iz Bermudov, pripravimo Bella Perlina zapestnice in obeske (Pandorin ponaredek), noc se zakljuci okoli enih zjutraj, ker je seveda potrebno vse pospraviti v trgovinah, napolniti police do zadnjega koticka, pobrisati prah kjerkoli lahko sede in posesati tepihe s sesalcem, ki je vedno zamasen in ne dela, ker imamo nove tepihe, ki puscajo vlakna kot kaca, ki se levi. Strasno.

4. dan krizarjenja: spim do 15h-16h, ker enostavno ne morem odpreti oci, se oblecem, sibnem na plazo, koktejl, skype z mami in teto, nazaj na ladjo na vecerjo v restavracijo za goste, normalno (obvezno na palacinke), mogoce na pivo in spat.

5. dan krizarjenja: spim do 10h, ko najavilo pozarne vaje za posadko, hitro vstanem in sibam na svoje doloceno mesto, vaje trajajo nenormalno dolgo, uro in pol. Potem kosilo, plaza, pranje perila (ura in pol) in spat do jutra.

6. dan krizarjenja: zjutraj obicajno nek glup trening, kako se obnasat in oblect v obmocjih za goste, kako varno delati, morda kaksna novica o ladji, ki se je vzgala tam in tam,… Kosilo, morda kaksna igrica na telefonu ali film na cd-ju in nazaj na delo. Sonja in Kate zopet v skladiscu pripravljata za promocijo za naslednji dan, Bell&Rose darilni set z uro (nekoc Jean Marc) in to je to. Nocoj se ura premakne za eno uro nazaj, jeiiii. Kar pomeni, da obticimo v trgovinah vsaj do enih. Seveda, za njih je ura sele polnoc. Hja.

7. dan krizarjenja: s polnimi baterijami ob 8:45 na sestanek, nato na 15. palubo in vse po enakem postopku. Uzivamo na soncu in v glasni glasbi, prodamo za nekaj tisoc dolarjev robe, nato pa v skladisce, pripraviti kar se da najvec prostora za dostavo, ki prihaja naslednji dan v New Yorku.

Tako, to je moj delavnik od nedelje do nedelje. Ne slisi se naporno, kajne? Ne, tudi meni se ne, zato mi tudi ni jasno, od kod tako pomanjkanje energije. Pa toliko prostega casa in jaz nimam pol ure, da napisem prispevek za blog, ljudje doma pa tako nestrpno cakajo nove objave? Lenoba, cista lenoba in nic drugega, priznam. 🙁 I’m sorry, guys.

Prvi koraki po Bermudah

Ooooooohhhhh!!! Kaksna barva morja???!!! Kot v filmih. Niti moj fotoaparat niti iPhone ne ujameta pravih barv, ki jih oddaja to morje. In pesek. Mivka, ne pesek. Povsod mivka. Ne vem niti, katere besede uporabiti, da vam vsaj priblizno opisem svoje obcutke, ko sem prvic stopila na odprto palubo in videla prizor. Bermuda! Palme, koktejli v posebno oblikovanih kozarcih, plaza in karibska glasba. Mama mia!

Welcome to Bermuda Snorkel Park Bermuda Monkey with cocktail Snorkel Park Bermuda NCL Breakaway in Bermuda King's Wraft, Bermuda Horse Shoe Bay, Bermuda
Morda se mi je zdelo se toliko bolj privlacno, ker je to dejansko bilo prvo pravo pristanisce po mesecu in pol dela na ladji brez prestanka. Party time!!!

Oh, btw, od New Yorka do Bermudov plujemo skupaj s Celebrity Summit. Ladja je istega razreda kot moja prva ladja, Celebrity Infinity. Morda bom malce nesramna, ampak Celebrity Summit deluje tako dolgocasna ob nasi, NCL Breakaway. Tako prazna, majhna, nobenih poslikav, toboganov, nic, cisto navadna ladjica. Uboga revica. 😛

NCL Breakaway vs. Celebrity Summit in Bermuda

Prvo pravo krizarjenje z NCL Breakaway

Iz Bremerhavna smo za vedno izpluli 25. aprila 2013. Velicasten trenutek, res. Delavci so nam mahali in orkerster na pomolu je igral v slovo, ladijska sirena je tulila, posadka je bila navdusena, da smo koncno zapluli v svet. Oh… Joj, precej podobno prizoru iz Titanica, kajne (saj veste, prva plovba, nepotopljiva ladja,…)

Bremerhaven
No, kakorkoli ze, nepopisen obcutek, resnicno. “Auf Wiedersehen, Deutschland.” “Danke schon.” “Ich liebe dich.”

Zdaj pa delat. Iz Bremerhavna smo zapluli v Rotterdam, vkrcali na stotine novinarjev, potniskih agentov in razno smetano, jih vozili dan in pol proti nikamor (krizarjenje se dejansko imenuje “cruise to nowhere”), se vrnili v Rotterdam, vkrcali novo rundo novinarjev in zapluli proti Southamptonu v Angliji. Tu imamo prenocitev (btw, trgovine na ladji so odprte, kljub temu, da smo v pristaniscu, in imamo na vse cene se 25% davek – kaj se je zgodilo z duty free trgovinami na ladjah???).

NCL Breakaway in Rotterdam

NCL Breakaway in Rotterdam

NCL Breakaway in Rotterdam

NCL Breakaway in Rotterdam
Danes pa koncno zacnemo pravo pravcato krizarjenje z NCL Breakaway – 7 dni Southampton-New York. Sest dni na morju, vsak dan ena ura nazaj. Bomo zdrzali, kajne? Ko prispemo v New York, pa gre res zares. Krstimo ladjo, imamo prenocitev v New Yorku, nato 2x “cruise to nowhere” in nato jeiiiiiii New York-Bermuda vse do konca moje pogodbe. Naslednjic se javim z druge strani Atlantika. Wiiii.

Brezplacne vecerje za posadko

Preden je NCL Breakaway izplula iz ladjedelnice v Bremerhavnu, so na ladji pripravili razne prireditve in ponudbe za posadko in s tem preverili, ali so pripravljeni na prave goste. Brezplacno smo si lahko ogledali mjuzikl Rock of Ages, za katero baje Americani na kopnem placajo tudi po $100. Burn the Floor je plesna predstava, v kateri je mislim da pet ali sest parov, enega od njih sestavljata Slovenca!!!! Jeiiii, Slovencaaaa. Predstavi sta resnicno vredni ogleda.

Druga ponudba je bila preverjanje toboganov. Uuuuu, bi sla, normalno, ce ne bi delali v trgovinah. Hja… Tretja je bila plezalna vrv, kjer si privezan, hodis po vrveh in v dolocenem trenutku dejansko visis nekaj metrov nad robom ladje, 17 nadstropij nad oceanom. Ammm… Bi sla? Biii, pa smo spet delali.

Se ena ponudba, ki sem jo izkoristila, pa so bile vecerje v posebnih restavracijah. En vecer sem sla v Cagney’s Steak house (in narocila piscanca, res), drug vecer v Taste (in narocila piscanca, spet, kako sem izvirna). Narocil si lahko karkoli in kolikorkoli z menija. Tako sm ona koncu imeli polno mizo vsega. In polne zelodce tudi. Imam fotke iz restavracij, ne pa tudi s predstav, ker na predstavah ni dovoljena uporaba elektronike, nobenega fotografijaranja ali snemanja. Logicno. Zakaj bi clovek sel gledat predstavo, ce si jo lahko ogleda na YouTube, kajne? Pridite na NLC Breakaway in si jih oglejte sami. Moji vtisi so izjemni, nepopisni.

Glava zelja z necim :P Oreo cheesecake - da dol pades dober Jabolcni kolac s sladoledom Karamelni puding Nekaj s skampi in se necim Cokoladni kolac Cheesecake

Zacelo se je

Koncno se vidi napredek. Do zdaj smo zgolj nosili stvari v skladisce, postavljali in prestavljali police, sesali in brisali prah nekajkrat dnevno, zdaj pa smo koncno prejeli tudi kljuce trgovin in jih zaceli opremljati. Vse trgovine se nahajajo na 8. palubi in imajo okna. Jaaaa, okna. Velika in veliko. Prvic v vseh mojih pogodbah imamo okna v trgovini. OOOOhhhhh! Aja, moj polozaj: operations specialist. Enako kot prejsnjo pogodbo, s to razliko, da imam zdaj tudi pomocnico, Ukrajinko Kateryno. Ok, zdaj pa opis trgovin (fotke so se iz casa postavljanja trgovin, zato je vse tako nametano povsod).

“Tides” je trgovina 4in1: Costume jewelry, Women’s fashion, Men’s fashion in Fashion bags. Blagovne znamke: Guess, Fossil, Roxy, Quicksilver, Elan, Nautica, USPA (U.S. Polo Association), Penguin (prvic slisim),… Znamke nakita ne bom omenjala, ker sem prepricana, da se jih ne da najti drugje kot na krizarskah ladjah. Izpostavljam le Antica Murrina oz. Murrano glass iz Benetk, enako kolekcijo dejansko prodajajo tudi v Benetkah, pa tudi v Dubrovniku in na Santoriniju itd. To je edina trgovina na desni strani ladje.

Tides, Deck 8
“Beauty shop” nosi ogromno izbiro blagovnih znamk: Clinique, Estee Lauder, Lancome, Loccitane, Shiseido, O.P.I., Smashbox, Crabtree&Evelyn, Bare Minerals, ni pa Chanel in Dior, ki smo jih imeli na Celebrity Soltice. Plus verjetno vecina znamk parfumov.

“Jewel box” je zlatarna. Ogromna, ne morem verjeti, koliko prostora je namenjeno nakitu. Verjetno meri vec kot Tides in Beauty shop skupaj. Kolekcije: Levian, Effy, Yellow Emerald (novo ime Emeryl), Sophia Fiori, Asher in vrsta drugih.

“Time zone” se imenuje urarna. Velikost enaka kot zlatarna. Znamke: Tag Heuer, Tissot, Longines, Bulova, Citizen, Invicta, Michael Kors, Casio (samo G Shock), Skygen, Guess, Fossil, Anne Klein, morda sem se kaksno pozabila.

Jewel Box & Time Zone, Deck 8
“Sand bar” je trgovina z alkoholnimi pijacami, tobakom in splosnim oddelkom (prigrizki, nujne in manj nujne potrebscine za osebno higieno).

Sandbar (liquor shop), Deck 8
Med trgovinami na levi in desni strani imamo promocijski otok, kjer bomo vsak dan spreminjali proizvode, vecinoma iz trgovine Tides. Logo trgovine tokrat nimamo, le kar je v izlozbah. Malce trapasto se mi zdi, ampak morda bo delovalo. Bomo videli. Imamo se izlozbe s soncnimi ocali RayBan, Oakley, Maui Gym, Guess, Fossil, Michael Kors, D&G in Prada.

Na 15. palubi imamo tudi “Market place”, promocijski prostor, nekako podoben otoku na 8. palubi, proizvodi se bodo vsak dan menjali, trgovina pa verjetno ne bo odprta skozi cel dan.

Market Place, Deck 15
Kar je drugace od mojih prejsnjih ladij, je Crew Mart. Vodimo ga trgovci, prodaja pa gre na racun NCL. Kako, ne vem, v glavnem, sploh ni pomembno, koliko prodamo, ker tako ali tako ne gre na nas racun. Trgovina bo odprta vsak dan na morju, nahaja se v crew messu (smesno, ja), prodajajo se pa prigrizki, cokoladice, vitaminske vode, izdelki za osebno higieno in se kaj, seveda precej ceneje kot v nasi trgovini za goste.

Delo na ladji NCL Breakaway

11 dni sem ze na ladji NCL Breakaway. Internetna povezava na terminalu ni idealna, v vecernih urah je tu na stotine posadke in zunanjih delavcev, ki urejajo ladjo, tako da je skoraj nemogoce naloziti kaksno fotografijo, ne da bi se vmes moral non stop povezovati z omrezjem.

Ok, moji vtisi o ladji NCL Breakaway. Uf… 18 palub. Ogromen labirint v palubah za posadko. Moja kabina st. 41204 je tokrat na cetrti palubi v levi polovici (port side) nekje na sredi ladje. Popolna lokacija, vse mi je nekako blizu. Kabina je prostornejsa od prejsnjih, meri priblizno 2,5 x 3,5 metra (na oko), ima pograd, pri katerem se zgornja postelja dvigne in nasloni na zid, pisalno mizo, ki je 1x vecja od tiste na Celebrity Infinity ali Celebrity Solstice (pac normalne velikosti, kot nase ucne mize doma), omaro, ki je 3x vecja od tiste na prejsnjih ladjah plus se en kup odlagalnih povrsin, polick, predalckov,…, hladilnik in kopalnico, ki pa zal ni nic vecja od prejsnjih. Umivalnik je res miniaturen, ce si zelis umiti obraz, je vse okoli tebe mokro, ker se niti ne mores normalno nagniti nad umivalnik. Ima pa kopalnica izjemno prezracevanje, tako da tudi ko se tusiras, voda hitro izhlapi (ali kaj se z njo zgodi, ne vem).

Dokler je ladja se pod gradnjo, posadka malica, kosi in vecerja v Garden cafe, to je samopostrezna restavracija za goste na 15. palubi. Trenutno je jedilnica za posadko namenjena delavcem (contractors), zato niti ne vem, kaksna je, nisem bila se tam.

Skladisce je skoraj pod mojo kabino, kar sem ugotovila sele vceraj. 10 dni sem hodila do sprednjega dela ladje, po stopnicah eno palubo dol in po raznih hodnikih nazaj proti sredini ladje, nato pa ugotovim, da stopnice blizu moje kabine vodijo direktno do skladisca. Ja no… Saj nam je safety officer rekel, naj se namenoma izgubimo na ladji in iscemo poti ven, pa nismo hoteli.

Pralnica! O moj bog, pralnica. Wauuu. 35 pralnih strojev in susilcev. Dragi moji, to je 5x vec kot na Celebrity Solstice in 17x vec kot na Celebrity Infinity, pa se to nikoli niso vsi obratovali. Vceraj sem prvic oprala perilo, ali bolje receno testirala, kako stvari delujejo. Za pismene je tudi vse lepo napisano.

Internet imamo na terminalu tik ob ladji, vendar je povezava bolj ko ne katastrofa. Logicno, ce je internet brezplacen, vsi ki so v terminalu, imajo iPhone, iPade in Tabe in te podobne zadevice, ki omogocajo wi-fi (jaz tudi, normalno). Kar je prevec, je pa prevec, kajne?

Telefonska povezava je odlicna. Na ladji NCL Breakaway imamo enak sistem kot na Celebrity Cruises, preden so zamenjali ponudnika storitev. Kupis telefonsko kartico za $20, jaz imam z njo 2 uri in 10 minut pogovora na stacionarno omrezje. Ko so na Celebrity Cruises zamenjali ponudnika, sem imela le se 1 uro in 10 minut pogovora, tako da sem zdaj spet na boljsem. Ko sem prisla na ladjo NCL Breakaway, sem za dobrodoslico od ladijske druzbe dobila telefonsko kartico za $10, tako da za zdaj se ne potrebujem nove in niti ne vem, kje je avtomat (ce sploh ze je kje).

Trgovine so na 8. palubi. Beauty (perfumes & cosmetics), watch, jewelry in liquor shops so skupaj na levi strani (port side), Fashion shop (costume jewelry & fashion clothes) pa na desni strani (starboard side). Imamo tudi tri otoke vzdolz palube, ki jih bomo uporabljali za dnevne promocije (namesto miz). Na vsaki strani srednjega otoka pa imamo velik display, ki bo v bistvu sluzil kot Logo shop. Kako bo to delovalo, pojma nimam, bodo ze sefi rekli.

Trenutno nimamo kaj dosti dela. Trgovine so tako kot celotna ladja NCL Breakaway se vedno pod konstrukcijo, tako da stvari se ne moremo nositi v trgovine in zaceti urejati izlozb. Nekaj dostave smo ze imeli, skladisce je urejeno in caka na predajo kljucev trgovin, da vse odnesemo gor. Vse je precej lahkotno, brez stresa in hitenja. Za zdaj. Bomo videli, kako bo cez dva tedna, ko bo vse moralo biti nared in se bo zacelo pravo delo na ladji. Za zdaj bolj ko ne uzivamo, imamo vrsto treningov glede varnosti, evakuacije, prve pomoci itd. Delovni dan v nasem obmocju se zacne okoli 9h in konca okoli 16h ali 17h, potem smo prosti. Od terminala v mesto vozi brezplacen bus, kamor gremo v shopping, bar, sprehod, karkoli. Tu na severu Nemcije je kar mrzlo, vetrovno, dezevno. Brrr.

No tako, toliko za zdaj. Vceraj sem sla malce po ladji in poslikala par stvari, pa evo, da si malce bolj predstavljate, kaksen je moj novi dom.
NCL Breakaway Deck 15

Bremerhaven, Germany

NCL Breakaway Deck 16

NCL Breakaway Deck 16 waterslides

NCL Breakaway Deck 16 Kid's pool

NCL Breakaway Deck 16 Climbing mountain

NCL Breakaway

NCL Breakaway Deck 16 Mini golf

NCL Breakaway Deck 17 Entertainment court

NCL Breakaway Deck 16 pools

NCL Breakaway Atrium

NCL Breakaway Bremerhaven

NCL Breakaway Crew laundry

NCL Breakaway Watch shop

NCL Breakaway Liquor shop

Dobrodosla v Bremen

Vceraj sem ob 21h z letalom prispela v Bremen. Na letaliscu naj bi me cakal pristaniski agent, nisem videla nikogar, zato sem poklicala stevilko, ki nam je bila poslana skupaj s pogodbo. Agent je rekel, da bi nekdo moral biti tam, bo poklical in mi sporocil. Nekaj minut za tem se je pojavila gospa s tablo Norwegian Breakaway in mi rekla, da bo treba pocakati se eno uro, ker gresta se dva z nama in njuni letali prispeta kasneje. Ok, sedem in cakam, pride en Mehican, sodelavec, cakava skupaj, pride en Filipinec, kuhar in gremo. Komaj stlacimo prtljago v taksi, normalno, vsak ima najmanj dva kosa prtljage. Se vozimo pol ure, voznica prejme klic, kje je, da je nekoga pozabila na letaliscu. Sele zdaj nas vprasa, kako nam je ime in ko ugotovi, da nasa imena niso na njenem spisku (moje ime je, onih dveh pa ni), se obrnemo, vozimo nazaj na letalisce in iscemo ostala dva potnika. Eno Romunko, sodelavko, smo nasli takoj, drugega pa ni. Cakamo in cakamo, iscemo, klicemo Boba (tako mu je baje ime), pa nic. Ja nic, zopet se vsi spakiramo v taksi, v ta isti, kamor smo prej komaj stlacili prtljago, s to razliko, da imamo zdaj se eno potnico vec in se njeno prtljago. Kako smo sedeli, pojma nimam. Potem smo sli se preverit olje v avtu, pa natocit vodo za ciscenje oken,… WTF! V glavnem, na ladjo v Bremerhavnu smo prisli ob enih zjutraj. Tus in spat. Lahko noc.

IMG_0368

Juhu, nova letalska karta

Ce pa nisem jaz en srecen primerek. Ker sem najprej dobila podatke, da letim ze v soboto (ob 7:30 iz Ljubljane preko Dunaja in Municha v Bremen – z dovoljenim enim kosom prtljage) in moram posledicno prespati v Bremnu, sem poslala mail v pisarno, da ni pripetih podatkov o prenociscu, pa mi je Indhira odgovorila, da mi bo popravila let.

Danes vsa presrecna berem mail, da imam bookiran nov let, da zacnem delo na ladji NCL Breakaway. Po novem letim v nedeljo ob 15:30 iz Ljubljane preko Pariza v Bremen, kjer me poberejo in odpeljejo do ladje. In kar je se pomembneje, z dovoljenima dvema kosoma prtljage! Juhuuuu!!!

Tudi pravi velikonocni zajtrk bom se ujela. Spodaj je slicica mojega pred-velikonocnega zajtrka prejsnjo nedeljo – ker sem pac mislila, da je bila to moja zadnja nedelja pred Veliko nocjo letos.

Letalska karta je tu

Katastrofa polet so mi nasli. Nikakav, no. Ah, ta ljuba mala Slovenija in povezave z evropskimi letalisci…

Letim v soboto (v soboto ze!, medtem ko Akshay iz Indije leti v nedeljo) ob 7:30 zjutraj, polet je pa tak: Ljubljana – Dunaj – Munich – Bremen. Cakanja na letaliscih ni, se tect bom verjetno morala, da ujamem naslednji let. Ob poldne bom ze na cilju, kaj pa potem? Najdi si hotel, prespi v Bremnu in se naslednji dan odpelji nazaj na letalisce, kjer vas bo pobral pristaniski agent in odpeljal do ladje, ki je priblizno uro in pol voznje stran.

Ne, na ladjo ne morem ze v soboto, ker mi v pogodbi in imigracijskih papirjih pise, da se bom na ladjo vkrcala 31.03., torej to odpade. V Bremnu hotel, ki je najblizji letaliscu, stane 88 evrov za dve osebi (jaz bom pac sama, kaj naj) in je priblizno 3km stran od centra mesta. Racun za hotel mi podjetje baje povrne, vendar se moram najprej pozanimati, do katere visine povrnejo. Ce povrnejo karkoli, grem kar v kaksen Hilton hotel.

Torej, letos zame odpade zegnjanje pirhov, sunke, potice, hrena itd, poslednicno odpade tudi velikonocni zajtrk, vse sadje bo docvetelo, dozorelo in se pojedlo, preden se vrnem na domaca tla…

V pogodbi pise, da se mi delo na ladji NCL Breakaway zacne 31.03. in zakljuci 6. 10. 2013. Bomo videli, ker bi morala iz osebnih razlogov biti doma tri tedne prej. Da vidim, ce se da kaj urediti s to naso pisarno v Miamiju.

Aja, spakirala sem pa tudi ze. Tokrat imam omejitev le en kovcek 23kg, tako da sem precej prebirala cunje. Se dobro, da grem na Bermude, pa sem spakirala vecinoma lahkotno poletno robo. Bunda gre v roke, Ugg-ice na noge, pa v Bremen.

Koncno mail iz Miamija

Ampak ne pravi. Indhira je vceraj pozno zvecer po nasem casu vsem clanom teama na novi ladji NCL Brekaway poslala predstavitev management teama (manager je Kanadcan, en od pomocnikov je tudi Srb, jeiii) in spisek nas ostalih (vse sem ze pobrskala po FB, normalno :P).

Preden sem se pridruzila Celebrity Solstice, so nam poslali podobno predstavitev, vendar z napisanimi polozaji tudi za nas (takrat sem izvedela, da so me postavili na polozaj Operations Specialist, cemur sem se na koncu kar odrekla, ker so kar vsakogar posiljali v mojo “pisarno”, beri: skladisce). No, v predstavitvi za delo na ladji NCL Breakaway polozajev ni, tako da pojma nimam, kam me bodo vtaknili. Pa ce po resnici povem, bi bila se najbolj vesela v eni od trgovinic, kjer imam svoj prostor in svoj mir, vse bi bilo pospravljeno po mojih zamislih itd.

Pise, da bomo kar pisana druscina. V teamu nas je 30: po 4 Indijci, Mehicani, Romuni in Kanadcani, 3 Anglezi, 2 Dominikanca in Srba, potem pa mi, revcki brez sodrzavljana: Juznoafrican, Bolgarka, Jamajcanka, Kolumbijka, Brazilka, ena iz Trinidad in Tobago, in jaz, piscancek izpod Alp.

No, v tem mailu je Indhira napisala, da smo do sedaj ze vsi prejeli podatke o potovanju in pridruzitvi ladji,… ? A da smo? To pa ne. Jaz nisem nic prejela. Ne pogodbe, ne letalske karte, ne nic. In sem valjda takoj pisala nazaj, da nisem nic prejela za moje delo na ladji NCL Breakaway, pa mi je kaj hitro odgovorila, da bo povprasala na “travel” oddelku in letalsko karto dobim jutri, pricakovan odhod bo 30. marec. Jutri je tu, karte pa se kar od nikoder.

Danes pa je Indhira vsem poslala se en mail. Da menda prejema vprasanja o uniformi. Grrrr!!!! Baraba, kdo je to vprasal?! Indhira pravi, da bi vsi, ki smo ze opravljali delo na ladji, ze morali imeti svojo Starboard uniformo, ki je navy blue barve (in ki naj bi jo placali $100). Normalno je nimamo, pa ceprav smo morali 10x dati svoje mere, preden smo sploh prvic prisli na ladjo. Ampak navy blue? Veste, kako tezko je najti primerne crne hlace in crno jakno, pa da ni predrago, ker za delo na ladji pac noces kupovati neke Mure pa podobne fore??? Frdamane hlace sem iskala od Evrope do Avstralije, pa jih ni bilo, da bi meni bile vsec in prav, nazadnje sem jih kupila v Kiku v Novem mestu za 6,49 evrov, pa se ene podobne za isto ceno v drugem Kiku v Ljubljani (jah, sem pac cheap). Jakno pa sem po ne vem koliko raziskanih trgovin na Dolenjskem nasla v H&M v Cityparku v LJ. Tam so jih pa imeli menda sest ali sedem razlicnih modelov, da sem se kar cudila. Se dve sem hotela kupiti. In zdaj oni javijo, da mora uniforma biti mornarsko modre barve, ker je ladja cisto nova in moramo vsi biti enako obleceni in da crna odpade!?!? Grrrr, kar prsti se mi krivijo, tako sem besna! Kje naj zdaj v enem tednu najdem mornarsko modro uniformo? Kje, ajd?

Kaj se dogaja z mojo pogodbo?

Se preden sem zakljucila s tretjo pogodbo na Celebrity Solstice, so me ze obvestili, da sem bila izbrana za delo na ladji NCL Breakaway. Celoten team naj bi se vkrcal konec marca. No, konec marca je tu, pogodbe in podatkov o letu pa od nikoder. Mami in teta me ze vsak dan sprasujeta, kaj se dogaja, ce je morda kaj narobe, kaj ce ne dobim pogodbe, ce ne grem nikamor,… Hjoj, mami, ne me se ti zivcno delat.

Akshay je svojo pogodbo z datumom in letalsko karto dobil ravno na dan, ko je letel k meni. Leti 31. marca v Bremen (Nemcija). To je cez deset dni, jaz pa se nic nisem dobila. Pa se sprasujem, ali naj posljem mail Indhiri, razporejevalki za Celebrity in NCL iz Miamija, ali ne. Bom pocakala do naslednjega tedna, ker vem, da znajo pogodbe in ostale podrobnosti poslati tudi komaj dva ali tri dni pred odhodom, tako da mene sploh se ne skrbi. Morda cakajo na last minute letalske vozovnice. Sicer pa NCL Breakaway prvic izpluje sele konec aprila, se imajo casa, da me spravijo gor. Hihi.

No Fear Trebnje zapira svoja vrata

Tale clanek pisem zgolj zato, da si olajsam duso in tesnobo v srcu, in verjetno ne bo razumljiv tistim, ki se niste nikoli v zivljenju z vsem srcem in duso ukvarjali s sportom (ali katerokoli drugo dejavnostjo).

Klub borilnih vescin No Fear Trebnje mi je odprl vrata v borilne vescine, predvsem tajskega boksa, meni takrat popolnoma tujega, a precudovitega sporta, kjer sem se takoj nasla in pot nadaljevala do najvisje stopnicke v drzavi. Treningi so bili neizprosni, posteno sem se namucila pridobiti potrebno kondicijo, da sem lahko drzala tempo z vrhunskimi borci iz kluba, nemalokrat sem krvavela, se krivila od bolecih udarcev, domov hodila modra in otecena, ampak to je bil tajski boks. Moj sport, moja dusa.

Prva tekma na domacih tleh (foto: Primoz Bregar)

K1 fight v Trebnjem (foto: Primoz Bregar)

K1 fight v MB (foto: Milos Vujinovic)

Muay Thai na Ptuju (foto: mislim da Zdravc)

Trening doma (foto: Ana)

Sami tezki fajterji (foto: Nina)

Do tega trenutka sem ponosna clanica kluba No Fear Trebnje, ceprav se ze dve leti ne ukvarjam s tajskim boksom. Enkrat tajski bokser, vedno tajski bokser. Ko sem slisala, da je Klub borilnih vescin No Fear Trebnje vceraj zaprl svoja vrata, me je stisnilo pri srcu, solze so se mi vlile, kot da je umrl del mene.

Ce niste nikoli bili predani nekemu sportu z vsem srcem, duso in telesom, me ne boste razumeli. Vsakokrat, ko sem sla na ladjo, sem se sprasevala, do kje bi lahko prilezla, ce bi ostala doma in nadaljevala s treniranjem. Imela sem potencial. Ampak izbrala sem delo na ladji pred tajskim boksom in marsikdaj mi je zal.

No Fear, always in my blood!

Tozba proti Celebrity Cruises

Obstaja spletna stran, kjer lahko berete o vsem slabem, kar lahko doleti goste na ladji ali vas, medtem ko opravljate delo na ladji. Seveda je veliko slabih stvari, kot tudi na kopnem, vendar se bolj ali manj o tem ne govori (ali pa se jaz ne druzim s pravimi – napacnimi ljudmi in nic ne vem).

Ker makedonski kolega tozi mojo zadnjo ladjo Celebrity Solstice in hkrati na FB objavlja vse, kar najde proti ladijskim druzbam, sem se tudi jaz malce bolj poglobila v to spletno stran, Cruise law news (klik na spodnjo sliko).

Na spletni strani lahko za leta nazaj najdete zapise, kaj se je dogajalo na krizarskih ladjah, vecina zgodb se konca s tozbami in odskodninami v visini tudi po vec sto tisoc dolarjev. Se splaca tako delo na ladji, ha?

V glavnem, moj kolega je na Celebrity Solstice delal v housekeeping oddelku. Obtozili so ga, da je na dan vkrcanja pregledoval gostove prtljage, ven pobral vredne predmete in prtljago nato odnesel v kabino lastnika. Videvala sem ga vsak dan, nekega dne pa ga ni bilo vec. Pa naslednji dan spet ne. Pa spet ne. Pa sem se pozanimala, kje je. Menda ne bi kar sel domov, ne da bi se poslovil ali vsaj kaj omenil, da se mu izteka pogodba? Rekli so mi, kaj se je zgodilo in da so ga zaprli v kabino, dokler nismo prisli do prvega pristanisca, tam organi pregona niso nasli dovolj dokazov, kolega je dal odpoved in zdaj tozi Celebrity Cruises. Prvo tozbo pravi, da je dobil, zdaj tozi se naprej, ne vem tocno, kaj, ker nisem prevec drezala v to, ampak vesel je, da se mu je to zgodilo. Ce mi sporoci, koliko je izvlekel od Celebrity Cruises, vam seveda javim.

P.S.: na spletni strani Cruise law news lahko preberete tudi clanek o pogresanem gostu z ladje Celebrity Solstice. Le nekaj dni po mojem odhodu. Hja…

Zdravniski pregled opravljen, kaj naprej

Zdravniski pregled za delo na ladji je potekal nekako enako, kot prvic. Sla sem v Zagreb, normalno, in privarcevala najmanj 100 evrov, z ze vkljucenimi potnimi stroski. Garmin me je pripeljal cisto pred ordinacijo, kjer sem na kiosku kupila parkirni listek za eno uro (10 HRK). Ce boste sli na zdravniski pregled za delo na ladji k istemu zdravniku (dr. Vedran Batarelo), avto raje parkirajte v parkirno hiso trgovskega centra Billa, ta je le eno ulico stran, parkiranje imate brezplacno za dve uri.

Pri dr. Batarelu sem bila kaksnih 15 minutk, ne vec in placala 1100 HRK (= 150 evrov). Za slikanje pljuc in odvzem krvi sem se odpeljala nekaj ulic stran, natancen zemljevid mi je dala sestra (lahko bi sla tudi pes – verjetno okoli 15 minut hoje) in tam na parkomatu kupila parkirni listek za pol ure (5 HRK). Vse sem opravila v 15 minutah, tam ni treba nicesar placevati. Aha, naj samo opozorim, ker sem se to zafrknila tudi prvic: ko ste ze v tem Domu zdravlja, imate slikanje pljuc na 1. nadstropju, kjer na 1. vratih pise “slikanje zob” in ne pri naslednjih vratih, kjer pise “slikanje pljuc”. Jaz seveda cakam pri vratih “slikanje pljuc”, logicno zame je bilo, da me bodo vzeli tam. Po 5 minutah sedenja se primaje sestra, pokazem napotnico, ki mi jo je dal dr. Batarelo, pa mi pove, da moram ena vrata nazaj. D-d-d-d.

Sikala pljuca, v eni minutki dobila sliko, sla v pritlicje na odvzem krvi, v eni minutki dobila epruvetko, se odpeljala nazaj do parkirisca Bille, odnesla izvide k zdravniku ter se za stiri ure nekam dala (na caj, v trgovino, itd,…).

To je to, hvala lepa, srecno delo na ladji in mirno morje, se vidimo cez dve leti… Verjetno ne, ampak hvala vseeno. Lp.

K svoji zdravnici sem sla se po potrdilo o cepljenju v otrostvu proti ospicam, rdeckam in vodenim kozam. Malce sem imela tezav, ker niso nasli mojega kartona iz otrostva, podatkov niso imeli v racunalniku, zakaj, ne vem, arhiv kartotek pa so imeli v drugem mestu, tako da so se morali ponj, vendar se je vse hitro in dobro koncalo.

Pofotkala sem vse izvide in jih poslala v Miami, zdaj pa cakam nadaljna navodila. Akshay je ze dobil podatke, leti 31. marca iz Mumbaia v Bremen.

Cenejsi zdravniski pregled za delo na ladji

Skoraj dve leti sta minili, odkar sem prvic delala zdravniski pregled za delo na ladji. Sla sem v Zagreb v ordinacijo dr. Batarele, opravila vse potrebno, placala 150 evrov in se z izvidi se isti dan odpeljala domov. Zal ti izvidi veljajo le dve leti in zdaj grem ponovno na pregled. Slisala sem, da imamo zdravnika tudi v Sloveniji, v Kopru, pa sem se malce pozanimala, kje in koliko.

Danes sem poklicala v Koper in vprasala, kaj vse potrebujem za zdravniski pregled za delo na ladji. Vprasal me je, na katero ladijsko druzbo grem, ker razlicne ladijske druzbe zahtevajo razlicne preglede. NCL + Celebrity zelijo, sem rekla, pa tudi obrazce imam ze pri sebi. K svoji zdravnici moram iti po nek kurativni zdravstveni karton, po potrdila o cepljenju proti rdeckam in ospicam prav tako. Pridi tesca v torek, sredo ali petek ob 7:30. Kri bodo dali testirati v Koper in Ljubljano, ali kam ze, izvide dobim v roku enega tedna. V Kopru bo zdravniski pregled za delo na ladji stal, jah, nad 250 evrov. ??? Hm…

Pa poklicem se v Zagreb. Povem isto zgodbo, kaj potrebujem, on mi pove isto kot pred dvemi leti. Pri ginekologinji naredi papa test, pridi en dan ob 8:30, izvide dobis v roku nekaj ur, placas 150 evrov ali 1100 hrvaskih kun in adijo.

Glede na to, da mi moje podjetje povrne le $150, mislim, da je vsem jasno, kam grem na zdravniski pregled za delo na ladji.

Perth, Australia

Oh, koncno moje zadnje pristanisce. Sonja gre via Slovenia. Yeiiiii. Od ladje so nas odpeljali na letalisce, tako da Pertha kaj dosti nisem videla. Sofer je bil tako prijazen, da nas je namesto po hitri cesti peljal skozi mesto, vendar kaj smo videli. Hiske, trgovinice, ulice in zelenice. Fotografirala nisem, ker sem fotoaparat spakirala v kovcek, tako da niti nic nimam za pokazati. Mesto, slikano z letalisca, in letaliski stolp, ja.

Esperance, Australia

Pristanisce, ki bo nasi ladji zopet prineslo goro pritozb. Zakaj? Ker smo spet tender in so gostje ze zjutraj cakali eno uro, da pridejo ven, popoldne pa dve uri, da pridejo nazaj na ladjo. Poleg tega je bilo morje tako nemirno, da je vsem bilo slabo, nas tender colnicek so tako cudno parkirali, pol metra stran od pomola, da je ena tetka v prazno stopila in skoraj padla v morje,… Ayayay.

Res, ampak res cisto po resnici, pojma nimam, zakaj smo se ustavili v tem pristaniscu. Toliko dela, da prides na kopno, okoli pa nicesar. Resnicno nicesar. Mala puscava, ena kratka ulica z banko, posto in nekaj manjsimi trgovinicami in obvezno McDonald’s. O, so pa imeli muzej s starimi kmeckimi pripomocki. Ko sem stala v vrsti za na ladjo, je gospod pred mano komentiral, da zdaj ve, da je res ze star, saj so naprave, ki jih je on uporabljal, zdaj v muzeju. Hahaha…

Adelaide, Australia

Spet pristanisce, kjer dalec naokoli ni nicesar pametnega za ogled. Moras sesti na avtobus (za posadko brezplacen) in se voziti v 45 minut oddaljen Adelaide, kjer te odlozijo v centru shoppingiranja. Mislim, kamor se obrnes, trgovine. Sve i svasta, resnicno. Ni da ni. Sicer se vedno avstralske cene, normalno, ampak baje da je tu eden najvecjih shopping obmocij v Avstraliji. Kot da si prisel v malo mesto, sprehajas se med ulicami in okoli same trgovine. Lepo, ampak ko si z eno nogo skoraj ze doma, te nakupovanje niti ne zanima vec toliko. Nicesar ne potrebujes, ze tako ali tako nimas vec prostora v kovckih, samo gledas, kaj lahko se stran vrzes, da bo lazja prtljaga. In tako smo z druzbo hodili naokoli, kaj pojedli in spili in via ladja.

POZOR: Skupina “Delo na ladji” na FB

Dragi moji, nekateri od vas ste na FB moji ‘prijatelji’ in ste prejeli moje sporocilo, da vas brisem s seznama prijateljev na zasebnem profilu. Upam, da ne zamerite in razumete, zakaj je tako, z leti se vas je namrec kar nabralo, pa se v bistvu sploh ne poznamo.

Vendar nicesar ne zamujate, na FB sem ustvarila skupino Delo na ladji (Sonja Krese), kateri se lahko pridruzi kdorkoli. Vprasajte vse, kar vas zanima ali komentirajte nove prispevke z bloga Delo na ladji, dobrodosli so tudi nasveti, priporocila, karkoli.

No… Hvala za razumevanje in lp. 🙂

Za pridruzitev skupini kliknite na sliko

Hobart, Tasmania

Tasmanija se mi je zamerila do konca pa se naprej. O moj bog, koliko sem pretrpela, preden smo dosegli kopno v Hobartu. Plovba od Nove Zelandije do Tasmanije mi je veckrat izpraznila zelodec do dna. Kaj takega se nisem dozivela, odkar opravljam delo na ladji. Grrrrr. Pila sem Ginger Ale, jedla zelena jabolka in kosmice, imela zapestnice proti slabosti in zrla tablete, pa nic… Morska bolezen je bila trdovratnejsa. Ko sem samo pomislila, da gremo na Tasmanijo se enkrat, mi je ze bilo slabo. Ajajaj.

Hobart drugace kot mesto je bilo prijetno, do centra je vozil avtobus, lahko si pa tudi sel pes ob obali, morda je bilo 20 minut hoje. Krajsa ulica s trgovinicami in restavracijami ter Fruit market. Mmmm, sadje. Tam sem si dvakrat kupila kilsko vrecko susenega mesanega sadja (temu pri nas recemo studentska hrana). Kupila sem tudi dve res majhni steklenicki s tasmanijskim medom, za moja dva strica cebelarja, pa so mi ju pri odhodu z ladje odvzeli avstralski cariniki. Ker baje ni dovoljeno izvazati zivalskih produktov, pa se cesa. Ampak hjoj, tako majhni sta bili pa tako srckani pa res tako prisrcen spominek. Barabe lopovske, nekdo se bo sladkal z mojim medom.

So pa ob nasem drugem obisku tega pristanisca imeli nek festival lesenih plovil, na vsakem vogalu parka so bile stojnice z raznorazno hrano, nasla sem, ne boste verjeli, tudi ‘lamb cevapcici’. Jedla sem sicer sushi, ampak cevapcicev pa ne bom pozabila. Pa se z mehkim c-jem so napisali. Wauuu. Balkan do Tasmanije!

Wellington, New Zealand

Wellington je prestolnica Nove Zelandije. Imenuje se tudi mesto vetrov. Zakaj? Ja, resnicno je tam izjemno vetrovno. Lahko da je sonce in toplo, ampak kakorkoli sem se obrnila, so mi solze tekle niz lica, niti gledati nisem vec mogla, ko sem hodila do mesta. Ajajaj. Drugace tam kaj dosti ni za videti. Imajo muzej z najvecjo ujeto sipo na svetu, mislim da meri okoli 4m (shajze, ja), nekaj trgovinic, plaze nisem videla, morda nisem bila na pravi strani obale,… Osebno mi je bil Auckland bolj vsec, morda zaradi moje duse, ki je bolj nagnjena k shoppingiranju na vsakem vogalu.

William, Tom & Bert

Melbourne, Australia

Melbourne, ogromno mesto na jugu Avstralije, ki se lahko pohvali tudi z najvisjim stolpom na juzni polobli, ki je dostopna turistom. Ce ne bi imela tam sorodnikov, tega stolpa skoraj gotovo ne bi videla, verjetno tudi vedela ne bi zanj. Ocetova sestricna, ki zivi v Melbournu, je z druzino prisla po naju z Akshayem, naju odpeljala na kosilo, na ta najvisji stolp (Eureka Tower), na razgledno ploscad Eureka Skydeck, ki se nahaja na 88. nadstropju (dvigalo od 88. nadstropja do pritlicja potrebuje piclih 40 sekund – sem snemala), do modrih teniskih povrsin, kjer je ravno v teh dneh potekalo svetovno prvenstvo, nato pa se malce po Melbournu. Kot vedno, ko se imas lepo, je tudi ta dan hitro minil, prehitro, in cas je bil, da se Celebrity Solstice premakne do naslednjega pristanisca.

Melbourne mi je bil vsec, res. Sicer je tudi to velemesto polno stolpnic in raznoraznih trgovskih in poslovnih poslopij, vendar sem se tam pocutila kar nekako domace. Morda zaradi sorodnikov, ki so naju sprejeli s sirokim nasmehom (in BMW x6), morda zaradi klime, ki mi je tako pri srcu, ali pa cesa drugega. Kakorkoli ze, rekla bi, da bi se tm kar dalo ziveti.

Aboriginal art

Auckland, New Zealand

Najvecje mesto Nove Zelandije, nekoc tudi prestolnica, Auckland. Ogromno stolpnic, jadrnic, trgovinic s takimi in drugacnimi spominki, povsod po Novi Zelandiji prodajajo tudi neke kreme za obraz iz placente. WTF?!? Whatever.

Ogromni popusti pred novim letom, pa se vedno precej drago za evropske zepe z amerisko placo. Si zelite nov iPhone5 ali mini iPad? Pozabite na Novo Zelandijo ali Avstralijo. Ni ravno prava polovica sveta, kjer bi si privoscili novo tehnologijo. Vsaj ne z naso placo. Hihi…

Tauranga, New Zealand

Ohoho, Tauranga, to je pa ze druga zgodba. Vroc otok, kilometre dolga pescena plaza z zelenimi otocki v blizini in daljini, nesteto skoljk na pesku tik ob vodi, nic kaj dosti drena,… Koncno nekaj, kar sem cakala celo pogodbo. Da si naberem malce barve med slovensko zimo. Ne znam vam z besedami pojasniti, kako umirjeno sem se tu pocutila. Delo na ladji mi je koncno nahranilo tudi duso. Po tako naporni pogodbi sem komaj cakala, da sedem na topel pesek in gledam v sirno modrino, slisim valovanje morja in krike galebov.Kar zjokala bi se, od srece.

Nikogar nisem videla v top-lessu, tako da imam zdaj bele sledi od kopalk, cesar se drugace na veliko izogibam. Ampak ok, nisem v Evropi, ne vem, kaj je dovoljeno na Novi Zelandiji, tako da se nisem ravno cela nastavljala soncu. Zdaj je, kar je. Naj se omenim, da je na tej strani sveta sonce baje precej nevarneje, menda je nekaj povezano z ozonsko luknjo, kar mene seveda ne zanima, jaz lezim na soncu uro, dve tri, pa seveda ob poldne, ko je sonce se mocnejse, tako da me je en-dva-tri ozgalo. Lahko si mislite, kako prijetno je bilo delo na ladji v naslednjih dveh, treh dneh. Yeiiiii.

moj 'svic' koticek

Akaroa (New Zealand)

Zopet tender. Prvic sploh ven nisem sla v tem pristaniscu, drugic sem sla ravno toliko, da lahko recem, da sem bila tu. Majhna vasica bi se temu lahko reklo, brez nekih posebnih storitev, lahko greste plavat z delfini, ce vam ni problem skociti v vodo, ki ima najvec 10 stopinj. Ena ulica, nekaj ne ravno zanimivih trgovinic, nekaj restavracij, malce plaze, to je pa tudi vse.

Dunedin (New Zealand)

V Dunedinu imajo tovarno cokolade Cadbury, ene boljsih cokolad, ki sem jih kdaj jedla. Za tiste, ki me se ne poznate, cokolada je moj zrak. Vse mi vzemite, samo cokolade ne (pa sladoleda). Si predstavljate, kako so se mi oci zasvetile, ko sem slisala, da je tu cokolade? Gremo!!!! Jaaaaa. In smo sli, seveda.

Zraven imajo tudi prodajalno cokolade po izjemno ugodnih cenah v primerjavi s cenami v novozelandskih in avstralskih trgovinah. Samo za primerjavo, Cadbury cokolada 200g je v trgovini med 5-7 avstralskih ali novozelandskih dolarjev, v tej trgovinici pa si dobil 4 take cokolade za NZ$10. Arrrr.

Center mesta je priblizno 20 minut voznje stran z avtobusom, ki redno vozi od pristanisca do centra, vendar smo ga posadka morali placati $5, za goste mislim da je bilo $15. Samo enkrat (po cokolade) in nikoli vec.

Dusky, Milford, Doubtful Sound

Novozelandski fjordi. Kako lepo, ko na sea day vidis nekaj kopnega. Pa ne nekaj kopnega, ogromno kopnega, lepega kopnega, zelenja in nesteto slapov, zivali in ljudi v manjsih colnickih, ki obcudujejo naravo. Enkrat je bilo mrzlo in pihalo kot pri norcih, naslednjic je bilo lepo in toplo, tretjic spet oblacno in dezevno, ampak vedno neprecenljivo. Kaksno neurje smo imeli prvic, sem nalozila na fb skupini Delo na ladji (Sonja Krese).

Sydney (Australia)

Oh, Sydney. Nase domace pristanisce. Tu smo vsakokrat imeli dve prenocitvi. Rajsko za trgovce, ni kaj. Od nekdaj sem si zelela imeti fotografijo pred operno hiso v Sydneyu. Ko smo prvic prispeli v Sydney, sem s fotoaparatom v roki hodila do odprte palube in se sprasevala, kje je operna hisa, kako dalec je, ali jo bom ujela z zoomom. Pridem na odprto palubo in operna hisa stoji pred mano, morda 50 m stran. Oh, kako lepo.

Dokirani smo v centru, objeti z visokimi stolpnicami, vmes neskoncno dolge ulice trgovin in restavracij, brezplacni internet na pomolu, najboljsi sladoled z brezplacnim cokoladnim ali karamelnim prelivom, kolikor si ga hotel,… Moj Sydney. Vsec mi je bil. Se vedno zasoljen v primerjavi z ameriskimi cenami, ampak ok, saj sluzimo na ladji, nekaj si pa lahko privoscimo, ne? Ce samo pomislim, da sem za kepico sladoleda placala 1000 nekdanjih tolarjev. Ajajaj.

Delo na ladji tudi na FB

Celoten prispevek najdete tu.

Kontakt za delo na ladji
Gift Shop in Spa:
Helena Vehovec
041 739 011
helena@riv.si

Foto in Bar/Restavracija:
Sašo Vehovec
041 326 578
saso@riv.si

RIV d.o.o. - Consulting Agency
Šmarska cesta 7a
SI-6000 Koper
(ex Invermore Shipping)


Obiskovalci bloga Delo na ladji od 22.03.2013 dalje (ker sem nasla tale zanimiv sledilec... pa da bolj podrobno vidimo, kje smo - hihi):


Flag Counter

Blog - NajBlog.si


CopyRight © 2010