Delo na ladji

Archive for september, 2010

Včeraj popoldne je Helena Vehovec iz Invermore Shipping preko emaila poslala tudi uradno obvestilo, da sem sprejeta. 🙂 Ponovno je bilo treba izpolniti nek formular, v bistvu vprašalnik, koliko smo si kaj zapomnili z intervjuja, pa kako bi reagirali v določeni situaciji ipd. Takoj izpolnit in podpisat in do naslednjega dne vrniti njej, je pisalo. Kako naj ji ob pol sedmih zvečer pošljem podpisan formular, če pošte ne delajo več? Izpolnila sem vse in Heleni zadevo poslala nepodpisano, če pa potrebuje podpis, naj pa sporoči in ji bom te papirje poslala po pošti. Naslednji dan mi je Helena Vehovec odgovorila, da potrebuje zadevo podpisano in naj to skeniram in pošljem nazaj. Kje naj zdaj dobim skener? Poklicala sem jo in jo vprašala, če ji lahko faksiram, ker mi trenutno skener ni na razpolago. Ja, seveda lahko faksirate, Sonja. In sem. ... In zdaj spet čakamo. 🙁

Pa je prišel tudi ta dan. 26.09. Oziroma 25.09.2010, ko se nas je zbralo 5 osebkov, vsi zainteresirani za delo na ladji kot Shop Assistant. Petra iz Novega mesta, Monja iz Lenarta, Matej in Nina iz Maribora ter moja malenkost, Sonja iz Trebnjega.

SLO crew - Petra, Monja, Matej, Nina & I

Ob 10h smo se dobili v Mariboru na Pobrežju (pred Lidlom) in skupaj nadaljevali pot proti Budimpešti. Uredila sem nam prenočišče v hostlu Aventura Boutique Hostel Budapest, ki se nahaja le okoli 300 m stran od hotela Hilton West End, kjer smo 26.09. imeli job interview. S postanki smo na cilj prispeli okoli 15h, stvari odnesli v sobo - Space Room, moj golfić parkirali pod okno, se opremili s fotoaparati, da smo bili kot Kitajčki, in se napotili v mesto. Moj prvi obisk Budimpešte in Madžarske nasploh. Lepo je bilo. Res lepo. S klapo na zgornji sliki smo se tako dobro ujeli, kot da se poznamo že več let. Zvečer smo si privoščili še Laško, ki so ga stregli za vogalom hostla, potem pa počasi šli spat, da bomo zjutraj sveži za job interview. Ob 8h zajtrk za 1,5 €, ki so ga postregli v hostlu (sokec, piškotki, 2 bombetki, 2 topljena sirčka, paštetka, buter, marmelada, čaj in/ali kava), nato urejanje v poslovneže, sprehod do Hiltona, ob 9:30 skupinski meeting in predstavitev za delo na križarki, potem pa čakaj pred vrati na vrsto za individualen intervju s Hugom iz Peruja, preseljenim v Miami.

Me, Myself & I

Vmes smo šli še v Starbucks, ostali na kavo, jaz pa na tole zadevo na krožničku spodaj, ker mi je padel sladkor. 😀

Raspberry Cheese Cake - mmmmm

Naša skupinica je na vrsto za intervju prišla zadnja. Z najtežjim delom smo končali okoli 16:30. Jaz sem že takoj izvedela, da sem 'hired', medtem ko je Hugo ostalim iz moje skupinice, pa tudi večini drugim rekel, da se še slišijo. Hm... Happy for me, ampak kaj to pomeni za ostale? Je morda samo pozabil vsakemu povedati, da izpolnjujejo pogoje, ali...

No, kakorkoli že, zdaj imam (tako kaže) dve možnosti za delo na ladji. Kaj pa zdaj? Čakam, da pride prva ponudba, pa kar tisto zagrabim in šibam na morje? Bar Assistant za Carnival ali Shop Assistant za bog ve katero ladijsko družbo? Baje Helena Vehovec do konca tedna pošlje mail. Kaj bo tam pisalo, ne vem, ampak se ga že veselim. Morda pa že prav kmalu zapustim Slovenijo (in upam, da tudi Evropo). 🙂

Do takrat pa bo bolje, da se posvetim fajtu, ki ga imam to soboto v Krškem. Državno prvenstvo v K-1. 🙂 Samo da se še kakšna nasprotnica najde. Zadnjo sem pred enim tednom na Ptuju v low-kicku knockoutirala v 2. rundi... Oprosti, Tjaša.

Začelo se je, začelo se je!!! 😀 Sašo Vehovec mi je poslal email z vabilom na intervju s predstavnikom ladijske družbe Carnival Cruise Line - za delo na križarki, seveda. Baje najboljša ladijska družba, pri kateri lahko pristaneš. Party ladje, bolj ali manj za mlade,... Uf... Vzela sem si prost dan v službi in se 22.09.2010 napotila v Koper. Sašo mi je dal še številko Mihe iz Novega mesta, pa sva šla skupaj. On za Waiter Assistant, jaz pa za Shop Assistant v trgovini s cvetjem. Ne razumem se kaj dosti v cvetje, ampak ok... Ni važno, glavno da dobim delo na ladji.

Seveda sem oblekla novo poslovno obleko, ki sem si jo kupila v Orsayu. Samo bluzo sem imela drugo, da ne bi Helena Vehovec rekla, da nimam denarja za dve bluzi. 🙂 Ob 10h naj bi bili v Kopru, ampak smo zamujali. Že tako so me izdajali živci, potem smo pa še sedež Invermore Shipping iskali okoli Cimosa in Dinosa kot nori. Skriti pa so, ja. Potem pa niti za list papirja nimajo, da bi ga na vrata nalepili in napisali Invermore Shipping ali kaj podobnega. Ampak glavno, da smo našli.

Sedež podjetja Invermore Shipping v Kopru

Potem sva z Miho opravila nek Marlin test preko interneta. Izredno uspešna sem bila, 96%. Še obvladam angleško. Yes. 😀 Potem pa je bilo potrebno čakati do 16h, da pride tisti Američan - Eric something. Tip je deloval malce zategnjen, ampak se je izkazalo, da je kar ql. Pogovarjala sva se o Slavonskem Brodu, mojem rojstnem kraju, kjer je on imel pred 2 leti intervjuje. In o Savi in ribičih... 🙂 Heh... No, v glavnem, povedal je, da žal ni več prostora v trgovinah, mi je pa ponudil delo Waiter Assistant. Niti najmanj nisem bila zagreta za delo s hrano, sploh pa nimam nobenih natakarskih izkušenj. Potem pa mi je ponudil delo v baru, ki je baje lažje, in omenil, da lahko kar takoj na ladji managerju rečem, da me prestavijo v trgovino, ko se sprosti prvo mesto. Pa sem sprejela.

Naslednji dan mi je Sašo Vehovec poslal mail, da sem uspešno opravila intervju in naj sporočim datum, kdaj lahko začnem z delom. Seveda sem odgovorila 'A.S.A.P.' (as soon as possible oziroma čim prej). Ampak počakajmo, da vidimo, kako se bodo zadeve odvijale v Budimpešti. Helena Vehovec je rekla, da bo tam malce drugačen intervju, malce daljši, nekaj se bomo morali predstavljati pred vsemi, se razdeliti v manjše skupine in iskati skupne točke... Hm... Kakorkoli že, eno delo na ladji mi je skoraj že zagotovljeno, kar je seveda pomembno, ni pa mi všeč, da niti približno ne vem, kdaj bom šla. A bom še celo zimo v Sloveniji? :S

Zakaj? Kako? Od kje? ... Septembra 2008 smo imeli 6. obletnico mature. Seveda smo obdelovali razne teme, tudi to, kdo zdaj kaj počne. Bivša sošolka Maja je omenila, da se je prijavila za delo na ladji in se je ravno odpravljala na zdravniški pregled v Trst. Do takrat verjetno nisem niti pomislila, da bi tudi sama počela kaj takega, čeprav sem že takrat naravnost oboževala potovanja. Poleg tega sem bila v resnem razmerju in da bi šla nekam za dlje kot en vikend brez fanta... Ne...

Letos pozimi pa sva si z (bivšim) fantom privoščila počitnice v Miamiju in 5-dnevno križarjenje po Bahamih. Destinacija je bila Miami (Florida) - CocoKay (Bahami) - Nassau (Bahami) - Key West (Florida - najjužnejša točka ZDA) - Miami (Florida). Šla sva z ladijsko družbo Royal Caribbean in ladjo Majesty of the Seas. Seveda sva uživala na polno, in čeprav je ladja bila srednjega razreda, sva se počutila kot v palači. Luksuz na vsakem koraku, hrana pripravljena na 1001 način, sadja in sladic, da se ti zvrti,... Ljudje moji, nimate pojma, kako dober je pravi ananas. 🙂

CocoCay - Bahami in naša Majesty of the Seas v ozadju

Sadni bife na palubi Majesty of the Seas

Na Key West sva se celo zaročila. Še pred nekaj meseci sem imela popolnoma drugačne načrte za svojo prihodnost. Očitno pa mi to ni bilo namenjeno, saj sem si čedalje bolj želela nekaj drugačnega, nekaj posebnega. Hotela sem med tujce, med druge kulture in običaje, v druge kraje, ven iz Slovenije.

Vedno sem čutila, da je Slovenija premajhna zame. Ne želim posploševati, niti koga užaliti, a dejstvo je, da so Slovenci preveč zaprt narod. Vse, kar je drugačno, ni dobrodošlo. Jaz pa si želim prav to. In končno sem zbrala pogum, da nekaj tudi storim v tej smeri.

Konec junija sem malo pogooglala, našla in preštudirala kar nekaj forumov (glavni je bil Delo na ladji - STA forum) in še vedno bila nadvse navdušena nad tistim, kar sem si zamislila. Delo na ladji! Preko interneta sem poslala prvo prijavnico na Invermore Shipping v Koper, ki ga vodita Helena Vehovec in Sašo Vehovec (baje mož in žena). Dva tedna ni bilo nobenega odgovora, zato sem poklicala Heleno, ki pa je ravno bila na dopustu. Čez 3 tedne sem poslala email in dobila odgovor, da bom na razgovor povabljena 'kmalu'. Kmalu? Kaj to pomeni 'kmalu'? In sem spet čakala. En teden, dva tedna, en mesec, mesec in pol... Potem pa končno email. 6. septembra je bil info meeting v Kopru s Heleno za vse, ki si želimo delati kot Shop Assistant. In sem šla. V glavnem nisem izvedela nič novega, le to, da so začetni stroški brez letalske karte 600 € (zdravniški pregled 150 €, viza za delo na ladji 100 € in provizija, ki jo zahteva Invermore Shipping 350 €) in da je na pravi job interview potrebno oditi v Budimpešto. 🙂

No, pa počakajmo še 3 tedne na ta pravi intervju. Z Američani. Posebna navodila: 'Uredite se poslovno. Zdaj smo poslovni ljudje.' Aha... Še v shopping bo treba po poslovno obleko. Ni problema. Pa pojdimo.