Delo na ladji

Archive for julij, 2012

Nisem povsem prepricana, ali sem nad tem dejstvom popolnoma navdusena, ali me je groza tega, kaj zdaj sledi. Delo na ladji bo zame verjetno od zdaj naprej nekaj povsem drugega. Na Celebrity Solstice namrec ne bom sales associate, temvec operations. Ha?

Vceraj sem dobila mail iz glavne pisarne (tako kot vsi ostali trgovci, ki 3. avgusta zacnejo opravljati delo na ladji Celebrity Solstice). V mailu so nam poslali spisek celotne ekipe (Celebrity Solstice dream team), kdo bo s kom v hotelski sobi v Barceloni, kdo je na katerem polozaju, pa se marsikaj. Skupaj nas je 28, 14 zenskih in 14 moskih. Ob mojem imenu pise polozaj "operations". Kaj je to, pojma nimam. Tega polozaja namrec na millenium class ladjah ni.

Nisem spala celo noc. Dobesedno celo noc. Premlevala sem, kaksna bodo zdaj imeli pricakovanja od mene, kaksna bo moja naloga, ali bom vseeno delala tudi v trgovini in posledicno ali potrebujem vecerne obleke, ali bom v glavnem v skladiscu,... Polno vprasanj, odgovorov pa nikjer. Vem, se nekaj dni, in vse mi bo jasno, ampak tako sem zivcna. Ma kaj zivcna, kar strah me je. "Ali sem sposobna delati na tem polozaju," je vprasanje, ki mi ze ves cas divja po glavi. Moje roke so se vedno potne in mrzle, znova in znova odpiram in zapiram mail in priponke in pozorno preberem vsak stavek, ce mi slucajno ni kaj uslo.

Morda se spomnite, da sem se ze mesece nazaj prijavila za delo operations manager na novi ladji Reflection, vendar sem kasneje zavrnila trening za pomocnika managerja in nekako izgubila zagon za ustvarjanje neke posebne kariere na ladji, ker mi zdaj ni vec cilj priti do delovnega mesta v Miamiju. Ampak... Kdo ve, morda si pa se premislim.

Upam, molim in tiscim prste skupaj, da mi uspe cim hitreje prilagoditi se novi vlogi, da bom kos vsem zahtevam in da bom zadovoljila pricakovanja vseh nad mano. Se pomembneje: da bom zadovoljila svoja pricakovanja.

Bom. Jaz to zmorem! Ali pa si vbij v glavo:

Pred mano je se zadnji vikend v Sloveniji v tem letu. Ne morem verjeti. Tako hitro vse mineva. Vseh 7 tednov je tako hitro minilo, da mi res nic vec ni jasno. Kje so moje pocitnice?

Priznam, se pred kratkim sem kar se da hitro hotela nazaj na ladjo. Ampak ko pomislim, da ze cez pet dni spet odhajam za najmanj sest mesecev... V casu, ko bom jaz spet opravljala delo na ladji, bodo skoraj vsi moji praznovali rojstni dan brez mene (pa tudi jaz svojega brez njih), tudi za Bozic in Novo leto bom dalec stran od druzine...

Bom pa ves ta cas plula po drugi polovici sveta in vsak teden odkrivala nove kraje z osebo, ki bo, Bog daj, ob meni ostala do konca zivljenja. In vem, da bo tudi teh sest mesecev hitro minilo, tako kot so ze dvakrat do sedaj. In potem spet nekaj tednov pocitnic, pa spet nazaj na ladjo, pa spet pocitnice, pa...

Do kdaj tako? Se sama ne vem.

Moj domaci kraj je majhen. Bolj ali manj se poznamo vsi, ce ne drugace, pa vsaj na videz. Vendar v vecini primerov pojma nimamo, kaj se s kom dogaja, kaj kdo dela, kje se kdo potepa,... Zato imamo pri nas lokalni casopis Cajtng, ki pise o vseh moznih dogodkih, prireditvah in obcanih, ki so vredni najmanjse omembe. Cajtng je o meni pisal ze veckrat, predvsem zaradi mojih dosezkov na sportnem podrocju.

Tokrat sem za Cajtng dala intervju glede dela na ladji. Priznati moramo, da o tem res ne razmislja vsak drugi (pa tudi vsak tretji ali cetrti ne), se manj pa je takih, ki se za delo na ladji dejansko tudi odlocijo. Zato sva z Goranom spisala krajsi prispevek, s katerim bova tiste, ki jih delo na ladji zanima, malce bolj seznanila s tem delom, morda pa tudi v kom zbudila (ali celo pogasila) zeljo po delu na ladji.

Clanek na spletni strani www.cajtng.com najdete na povezavi "Pogovor s Sonjo Krese,..."

Z Akshayem v Barcelono prispeva 1. avgusta, dva dni pred vkrcanjem na ladjo. Dve noci bova prebila v hotelu ob letaliscu (na racun nasega podjetja, seveda). Najino prvo krizarjenje na Celebrity Solstice bo tudi prvo krizarjenje za Starboard Cruise Services na tej ladji, saj trgovine tam gor za zdaj pripadajo podjetju Harding Brothers (enako velja tudi za ladji Eclipse in Equinox). O tem, da smo prevzeli vse trgovine na ladjah solstice razreda, sem ze pisala pred nekaj meseci (29. marec 2012).

Ocitno je potrebno dodatno usposabljanje za delo na prevzetih ladjah, saj imamo dan pred vkrcanjem celodnevni trening v enem od hotelov v Barceloni. O cem bodo govorili cel dan in kaj nam bodo poskusali vbiti v glavo (poleg tega, da moramo ves cas imeti nasmeh na obrazu), ne vem. Neke tople vode verjetno ne bomo odkrivali. Niti ne vem, ali bo Harding Brothers pobral vse svoje izdelke iz trgovin in skladisc, ali so jih nasi odkupili. Pojma nimam, kako je z vizualno postavitvijo v njihovih trgovinah, verjetno imajo nasi povsem drugacno predstavo o izlozbah.

V glavnem, 1. avgusta letim v Barcelono (na podatke o letu se cakam), 2. avgusta imamo cel dan trening, 3. avgusta pa zacnem delo na ladji Celebrity Solstice. Evropa, Azija in Avstralija, here we come!

Moje delo na ladji Celebrity Silhouette je odpovedano. Haaa??? Ne, ne, nic bat, grem na ladjo, celo teden prej kot sem predvidevala. Skupaj z Akshayem naju 3. avgusta posiljajo na ladjo Celebrity Solstice, ki spada v 'solstice' razred ladij, najvisji razred v floti (skupaj z ladjami Eclipse, Equinox, Silhouette in najnovejso Reflection, ki niti izplula se ni iz nemske ladjedelnice). Celebrity Solstice sprejme okoli 2850 gostov in je vidno vecja od Celebrity Infinity, kjer sem delo na ladji opravljala prvic in drugic.

V primeru, da bi delo na ladji opravljala na Celebrity Silhouette, bi plula po Mediteranu, konec leta pa preko oceana na Karibe. Karibi se slisijo prav lepo, vendar zame Karibov ne bo. Zalostna? Niti slucajno, saj ima Celebrity Solstice privlacnejso pot. Celebrity Solstice trenutno pluje po Mediteranu (z Akshayem se vkrcava v Barceloni), novembra pa plujemo prek Sueskega prekopa do ZAE (Zdruzeni Arabski Emirati), Omna, Indije, Malezije, Singapurja, Indonezije, Avstralije, Nove Zelandije in Tasmanije. Vsako krizarjenje imamo tudi vsaj eno prenocitev v nekaterih pristaniscih (Benetke, Alexandria, Safaga, Dubai, Cochin, Singapur, Sydney, Bali), tako da imam obcutek, da bo moje tretje delo na ladji se posebnejse od prvih dveh. Bomo videli.

Danes sva se vrnila iz svetovno znanega indijskega turisticnega mesta, Goa. Indija ni ravno znana po cudovitih plazah, zaradi katerih se Evropejci radi odpravimo v eksoticne drzave in ce sem odkrita, pojma nimam, kaj Goa ponuja takega, da vsi zelijo tja. Ja, ima pesceno plazo in toplo vodo, vendar... Jaz, 'svetovna popotnica', sem videla dosti lepsih plaz, vkljucno z naso v Portorozu. Ampak ja, za indijske razmere je plaza se kar lepa.

Iz Mumbai-a sva z avtobusom potovala kar 14 ur (karta = cca $11). Da smo prisli le ven iz najinega mesta, smo potrebovali dve uri. Avtobuse imajo nadvse udobne in s sedezi, ki jih lahko nagnes skoraj v vodoraven polozaj (ce te ne skrbi udobnost potnika, ki sedi za tabo), se tudi skoraj dobro naspis. Potuje se le ponoci. V Goa-i sva najela apartma in skuter, s katerim sva se potem vozila naokoli. Tam sva ostala dva dni, stroski (brez hrane) so znesli okoli $40 za oba. To je cena izven sezone in posteno zbarantana.

Tam nisva imela kaj poceti. Dezevalo je kar pogosto (seveda, saj je v Indiji trenutno monsunsko obdobje), vendar sva vsak suhi trenutek izkoristila za voznjo naokoli in od plaze do plaze. Nasla sem tudi muay thai gym (pac nisem mogla iz svoje koze - thai boxer vedno ostane thai boxer, ce ne drugace, po dusi sigurno).