Archive for oktober, 2012
Celebrity Cruises ne dovoli posadki na prosto
O moj bog. Vec dni kot mine na tej ladji, vec pritozb imam glede vsega. Ne le jaz, vsi, ki tu delamo. Bull shit! Celebrity Cruises naj bi bila ena najboljsih ladijskih druzb, najbolj cenjenih, za sofisticirane goste z veliko denarja in s posebnimi zeljami, ki jim moramo zadovoljiti na vsakem koraku. Sanitiziranje po ladji v prostem casu ok, ce res ne gre drugace, ceprav trgovci sploh ne delamo za ladijsko druzbo, ampak ima nase podjetje Starboard Cruise Services prostore v najemu. Ce koncas z delom ob enih zjutraj, po vsem pospravljanju in sestanku z nemogoco managerko, in si nazadnje vecerjal ob petih popoldne, si verjetno lacen, hrane pa nikjer, sploh ce smo v OPP level 2 (okuzbe z norovirusom), ko nam je prepovedano uporabljati prostore in restavracije za goste, ki pa so tako ali tako odprte le do enih. Dieta big time, mates! Nasa ladja bo plula preko Sueskega prekopa in zaliva Adem, kjer nas dejansko lahko napadejo somalijski pirati. Po ladji nam bodo pet dni hodile oborozene specialne sile, luci na ladji bodo ugasnjene od vecera do jutra, preprecili bodo dostop na odprto palubo in zaprli okna, gosti v kabinah z balkonom ne smejo na balkon, vse zavese obvezno zagrnjene... Ni smesno sploh, ne! Vsi zaposleni na ladji bodo baje dobili nek dodatek k placi zaradi ogrozanja zivljenja. Aja, vsi razen nas in spa, ker pac ne delamo za ladijsko druzbo. A sanitiziramo pa lahko, ali kaj? Ampak me prav zanima, kaksen bo njihov dodatek k placi. Da vidim, koliko ladijska druzba ceni zivljenja posadke. $2? $5? $10? Se bom pozanimala. Kaj pa so nam zdaj naredili oziroma prepovedali? To prvic slisim in se kar ne morem verjeti. Ladijska druzba Celebrity Cruises posadki dolocenih narodnosti ne dovoli izhoda v dolocenih pristaniscih, baje zaradi slabih izkusenj v preteklosti, ker je posadka ali pobegnila, ali naredila kaj prepovedanega ali karkoli nesprejemljivega. Tako recimo Indijci, Juznoafricani, Belorusi, Indonezijci, Filipinci in se kdo v Benetkah ne smejo biti zunaj po deseti uri zvecer, ceprav tam ladja prenoci. Zato z Akshayem nisem mogla domov. Whatever. Ampak ok. Na repozicijskem krizarjenju od Barcelone do Dubaja imamo tri pristanisca, dvakrat prenocitev v Egiptu (torej 4 dni) in en dan v Jordaniji. Za Egipt vsi potrebujemo posebno dovoljenje, ki nam ga izda ladja, za Jordanijo pa zahtevajo Seaman's book, ki jo ponavadi imajo le oficirji in ingenirji. Ali pa placaj ladji $25 in si kupi dan na prostem. WTF! Ampak poslusajte tole. Naslednje krizarjenje imamo prenocitev v Indiji. Nihce ne sme z ladje. Ladijska druzba celo Indijcem ne dovoli ven v Indiji. V njihovi lastni drzavi. Pa saj ne morem verjeti. Pa ce to ni poseganje v clovekove pravice, potem pa res ne vem. Pa da gre ladja v Slovenijo in mi ladijska druzbqa ne dovoli ven... Saj ne vem, kaj naj recem. Zahtevam premestitev na drugo ladijsko druzbo!!! Naslednjo pogodbo me ne bodo videli na Celebrity Cruises. Nikoli vec. Barabe. Mislim... Placaj, da gres ven? Kje pa smo? Uf, kako sem besna. %^#*(Q*&$)!$&
Umri jutri
Dobesedno tako si lahko predstavljam prosnjo moje managerke. Prosnjo, ki v bistvu sploh ni bila prosnja, ampak prej zapoved. V nasprotnem primeru bi cutila posledice njene jeze. V bistvu je moja napaka, ker vedno postavljam vse druge na prvo mesto, sele potem poskrbim zase, tudi ko gre za zdravje. Kaj se je zgodilo? Pred mesecem dni sem zacutila bolecino v velikem prstu na levi nogi, slo je za infekcijo. Baje posledica dolgocasnega stanja na nogah v neprimernih cevljih in skakanja gor in dol po skladiscu in naokoli, kar je pac naloga specialista logistike. Teden dni sem bila na antibiotikih, vendar infekcija ni popolnoma izginila. Od takrat smo vsak teden imeli neke obiske iz Miamija, pa drugi sodelavci so zbolevali eden za drugim, tako da team ni mogel normalno delovati. Probleme smo imeli z odmori, z nataknjeno managerko, ki hoce imeli vse popolno, ko prihajajo njeni nadrejeni, s promocijami, ki niso bile izpeljane tako, kot bi morale biti in na koncu s krizarjenjem, kjer nismo dosegli zastavljenega cilja. Enostavno nisem imela priloznosti zopet obiskati zdravnika. Zdaj so vsi obiski mimo (baje), zaceli smo z repozicijskim krizarjenjem iz Barcelone, v katerem imamo imamo 10 dni na morju, preden dosezemo Dubaj. Delovni cas trgovin naj bi bil med 10h in 23h (prej je bilo med 9h in 24h), vendar se vedno najde kaksen razlog, da podaljsamo do polnoci (baje formalna vecerja, pa crew sale, pa port day naslednji dan - to so vse razlogi, zakaj moramo delati se eno uro dlje od obljubljenega). Baje je le in zgolj njena ideja, da dvem shoppijem da prost en dan. Zrebali smo, kdo bo kdaj off. O mojem zdravstvenem problemu sem z managerko govorila ze pred mesecem dni, tako da je vedela, da bom enkrat morala biti zdravstveno odsotna. Dobra dusa, kot sem, bom v bistvu zrtvovala svoj day off, da grem k zdravniku, morda bi morala manjkati se naslednji dan, ce bi slucajno morali kaj rezati ali kaj podobnega. Rekla je ok, ni problema. Prvi dan je bil katastrofalen, manjkalo je ljudi za promocije, za sanitiziranje, za pokrivanje odmorov... Zagrozila nam je, da bo vsem ostalim skenslala day off. Drugi dan na morju bi moral biti moj. Ne, ni dovolila, ker je vedela, da bom morda manjkala tudi tretji dan, kar bi spet povzrocilo nedelovanje teama. Morala sem zamenjati day off s sodelavko, tako da bom imela day off pred port day-em, v primeru da bi morala pocivati, da ne bi slucajno manjkala se en delovni dan. Ce ne bi zamenjala, je spet zagrozila z odvzemom day off. Koji k***c?!? Konec dneva pa nam je se rekla, ce imamo prost dan, moramo sanitizirati po ladji od 12h do 15h. Ker si pac ne more privosciti, da poslje se dva delavca iz teama. In ce ima kdo kaksne probleme s tem, se mora pogovoriti z njo. Slucajno je sodelavec, ki je bil prost naslednji dan, bleknil, da nima prost dan, ker mora sanitizirati, in managerka je znorela. Ufff, skoraj smo videli dim iz uses. Haha! In kaj se je zgodilo? Prisel je drugi dan, dva sodelavca sta bila uradno off (ce odmislimo, da sta morala sanitizirati po ladji), ena sodelavka pa je zbolela, vrocina 40. Pa smo spet bili na istem. Trije so manjkali. Hahaha. Managerka je bila ogorcena. Ogorcena, rdeca v obraz! Haha. Meni pa nasmeh od usesa do usesa. Hahaha. Ampak bog ne daj, da si se ji priblizal to dopoldne, bila je nataknjena kot ris. Zadovoljna sem bila, da se ji vseeno ni izslo, ceprav me je prisilila, da grem k zdravniku dan kasneje. Kot da bi mi rekla, naj raje umrem jutri, ker imam danes se delo. Svasta, res. Za to jo lahko dejansko prijavim oddelku za cloveske vire na ladji, pa tudi nasemu podjetju v Miamiju. Glede na to, da ima gospa ze goro prijav za neclovesko ravnanje do zaposlenih, pa tudi zivcni zlom pred nekaj leti, ker so se ji delavci uprli, bi ji lahko naredila ogromno skode. In ji bom. Dovolj je bilo. Prosila bom tudi za premestitev na drugo ladjo in na drugo ladijsko druzbo. Da mi ne seka vec poti. Ce me posljejo domov, grem pa domov.
Oh, moja familija
Koncno je prisel tudi ta dan. In minil, prehitro, kako pak. Ampak tako lepo jih je bilo videti. Ogled ladje ni trajal dlje kot eno uro. Ko so prisli, sem jih najprej odpeljala v restavracijo na kosilo. Baje so nekaj pomalicali ze po poti, ampak saj veste, ko prides v novo restavracijo in je hrana vsepovsod okoli tebe, se vedno najde se malce prostora v zelodcu za nekaj novega.
Potem se malce obhoda po ladji, sladoled, kavica, koktejli, pivo in podobno. Zal sem jih morala za dve uri pustiti same, ker smo imeli obisk iz glavne pisarne, sam sef naega podjetja nas je prisel obiskat ravno na ta dan, tako da...
V glavnem, bilo je lepo. Spoznali so Akshaya. Iiii. Hihi...
Glede posiljanja stvari domov pa takole. Cunje sem spakirala v skatlo, izpolnila papir in ga odnesla v crew wellfare, pa mi je Gospa rekla, da je carinski pregled v Benetkah ob petih popoldne. Sem vprasala, ce se ne da nic prej, ker v tem casu res ne morem biti tam zaradi obiska iz Miamija. Pa je rekla, naj jo poklicem ob desetih zjutraj na dan, ko prispemo v Benetke. Jo poklicem, je rekla, da naj bom ob poldne na gangwayu (izhodu z ladje), da bodo cariniki tam. Pa nisem mogla biti tam, ker sem zunaj iskala svoje obiske. Poklicem jo deset minut kasneje, pa me nadere, zakaj nisem prisla ob poldne, da je zdaj prepozno in naj pridem nazaj ob petih. Nasi varnostniki bi me pustili ven z ladje, pa je ravno ona prisla tja in mi spet rekla, da ne morem zdaj. Ves kaj? Skatlo sem dala sestri, oni so vse cunje in vse, kar je pac bilo notri, spakirali v svoje torbice in ruzake, in stvar je bila resena. Ne pa da jaz hodim iz ene pisarne v drugo, se prerekam in gledam na uro, ali bom ob poldne na gangwayu. Pa sploh ker nisem imela nicesar za prijaviti. Samo cunje, je bela cesta.
Family visit
Po dveh pogodbah in pol bodo moji koncno videli, kje njihova Sonja dela. Oci, mami, starejsa sestra s partnerjem in dvema hcerkama, mlajsa sestra s fantom in teta s Hrvaske. Devet sorodnikov me pride 21. oktobra obiskat v Benetke. Ladja tja prispe v jutranjih urah, tako da trgovin na ladji sploh ne odpremo, izplujemo pa naslednji dan. Casa za druzenje bo vec kot dovolj. Komaj cakam, da jih vidim. Kaj bi dala, da bi bila ob njih, ko bodo prvic zagledali ladjo. Hihi. Zelite obisk na ladji? Manager mora vsaj 72 ur pred prihodom gostov izpolniti obrazec na internetu, kdo prihaja, datum rojstva, stevilko potnega lista in narodnost. Ta obrazec mora poslati staff captainu, ki je takoj pod kapitanom, da odobri (ali zavrne) njihov prihod. Ker sem s sabo prinesla nekaj cunj in stvari, ki jih po vsej verjetnosti ne bom potrebovala, bom to poslala domov, vendar moram vsaj dan pred tem izpolniti obrazec, kaj vse posiljam domov, paket (potovalka, torba, skatla oziroma v karkoli bom ze to vse spakirala) pa mora biti tudi varnostno pregledan. Se malo, se devet dni.
Nadaljujeva s treningom
Glavna managerka mi je rekla, da se mora pogovoriti z mano. Ko ona rece, da se mora pogovoriti z nekom, ponavadi dobis veliko banano (opozorilo), ker si nekaj naredil narobe in ona ne trpi nobenih napak. Vem, da me ima za eno boljsih zaposlenih v teamu, pa vendar pri njej nikoli ne ves, kaj dogaja. Torej, pogovor. Rekla je, da moramo z necim razcistiti. S treningom. Ona je bila moja managerka prejsnjo pogodbo, ko sem zacela s treningom in ve, da sem prekinila. Ve tudi, zakaj. In ker je slisala, da iz zanesljivih virov vem (vsaj tako sem jaz mislila), da Starboard ne zaposluje parov na management polozaju na isti ladji, mi je le rekla, da to ni res, da imam zivi dokaz v svojem teamu in da naj oba z istim zagonom nadaljujeva s treningom. Torej... Greva naprej, lahkih nog naokrog. Hihi... Morda bova naslednjo pogodbo oba pomocnika managerja. Morda.
Starboard naju zeli lociti? No go!
Ok... Kako hitro lahko v tebi ubijejo vsak zagon ali zeljo po napredovanju. Neverjetno. Baje da Starboard ne zaposluje parov na management polozaju. Kao dva pomocnika managerja na eni ladji je no go. What? Why? Ker baje kaj se bo zgodilo, ce se skregava, kako bi sodelovala skupaj, whatever whatever. In to mi pove moja pomocnica managerja, ki hodi z mojim managerjem. TOliko o tem, da Starboard ne zaposluje parov na management polozaju na isti ladji. Selekcija? Kaj pa vem. Preden mi je v roke potisnila razne obrazce in testna vprasanja in prepricevala, da vseeno nadaljujem s treningom za pomocnico managerja, mi je moja sefica postavila pomembno vprasanje, ki baje zanima glavne v pisarni. Ali sem v primeru, da oba z Akshayem napredujeva v pomocnika managerja, pripravljena naslednjo pogodbo delati na drugi ladji, brez njega? "Ne." Takoj, mirno in jasno. Kaj imam tukaj razmisljati? Torej se morava z Akshayem dogovoriti, kateri od naju si zeli napredovanja bolj: on ali jaz. Zvecer sem se pogovorila z njim, preprical me je, da s treningom nadaljujem jaz, ker sem tako ali tako bila prva in imam vec moznosti, da hitreje pridem do management pozicije (Operations manager). Groza me je, ko pomislim, da mora eden od naju stopiti nazaj, da lahko drugi stopi naprej. Ne, hocem, da stopava naprej skupaj, da se podpirava, pomagava pri nalogah,... Kaj zdaj? Spet korak nazaj?
Z Akshayem sva “HIPO”
Nova pogodba, nova ladja, nov management team in 25 sodelavcev z vseh koncev sveta in z razno raznimi izkusnjami in zivljenjskimi zgodbami, pa z Akshayem se vedno ostajava hipo. Hipo je poslovna (morda celo le Starboard-ova) kratica za high potential med zaposlenimi. Glede na to, da se Starboard bliskovito siri, podjetje zaposluje na polno, seveda potrebujemo tudi managerje in pomocnike managerjev. Zato zdajsnji managerji med svojimi zaposlenimi iscejo primerne kandidate, ki so v preteklosti pokazali primerno znanje in vescine, da jih poucijo o vodenju teama, jim dajo dodatne zadolzitve in preizkusajo na razne nacine.
Sama sem s treningom za pomocnika managerja pricela ze prejsnjo pogodbo in kmalu obupala, ker se mi ni zdelo vredno vsega dodatnega sr**ja. Vendar moram priznati, da je veliko odvisno tudi od managerja oziroma pomocnika managerja, s katerim delas. Moja zdajsnja managerka, Operations & Visual manager na Celebrity Solstice je prav prijetna hrvaska deklica, moja vrstnica, ki je v meni ponovno vzbudila zeljo po napredovanju.
Enako se je zgodilo z Akshayem. Floor manager na Solstice, Srb, meni, da je poleg mene vredno cas vloziti tudi v razvoj in napredovanje moje 'slabse' polovice. Tako sva postala (edina) hipo v teamu. Morda bo tokrat konec boljsi.