Archive for december, 2012
Srecno v letu 2013
Med prvimi bom, ki bomo vstopili v leto 2013. Jeiiii. Danes smo na Novi Zelandiji, jutri tudi. Delamo do enajstih, baje se je managerka morala posteno potegovati za zaprtje trgovin ob 23h in ne ob polnoci, kot je zelela OMM (onboard marketing manager). Vsaj nekaj. Ceprav tudi ce bi bili odprti do polnoci, ne bi vec bila presenecena. Na tej ladji res lahko pricakujes vse. Ce smo na Bozic bili odprti do polnoci... Za duhove... Hja...
Dragi bralci bloga Delo na ladji, zelim vam srecno leto 2013 in vse, cesar si sami zelite. Hvala vam za sporocila podpore, za navdusenje nad blogom in lepimi zeljami. Se beremo naslednje leto. Lp iz Akaroe, Nova Zelandija.Vesel Bozic
I wish You a merry Christmas, I wish You a merry Christmas, I wish You a merry Christmas and a happy New Year. 🙂
Danes smo na morju. Nic posebnega se ne dogaja. Ampak vceraj... Vceraj so nam v jedilnici za posadko (crew mess) pripravili bozicno vecerjo. Vse okraseno z baloni in jelkami, raznolika hrana in puran, gora raznih slascic, zastonj brezalkoholna pijaca, bozicne pesmi,... Cez dan me je navdajal tak grozen obcutek praznine. Da, imam tu fanta in kolege in vse, ampak... Ni to to. Ampak ko sem sla na to vecerjo, so se obcutki v trenutku spremenili. Bila sem vesela, da so se vsaj malce (cisto malce) potrudili za svojo posadko. Nekaj vsaj malce drugacnega v jedilnici, nekaj, kar si dejansko lahko jedel in je imelo nek okus. Pa vsi z nasmehom na ustih, vsi ti voscijo srecen Bozic, ceprav nikoli z njimi nisi spregovoril ene besede. Sicer smo morali trgovine imeti odprte do polnoci, kar je bilo res neprijazno do nas. Po zaprtju trgovin smo imeli obdarovanje v teamu, vsakdo je kupil darilo v vrednosti $30, en clan teama se je oblekel v Bozicka, darila smo dali v njegovo veliko rdeco vreco in skupaj praznovali v crew baru. Naslednji dan, torej danes, pa sea day. Jeiii. Merry Christmas to you, too!Milford Sounds, Nova Zelandija
Precudovita pokrajina. Spominja me na Aljasko, le da tu ni snega. Ampak mrzlo pa tako, vetrovno, stole nosi naokoli po odprti palubi, dezuje in na sploh je izredno neprijetno vreme. Tako je bilo prejsnjic, ko smo bili tu, pred tednom dni. Trgovine so bile zaprte do sestih popoldne, pac ker nismo vec v mednarodnih vodah.
Danes pa... Cudovito vreme, celo malce soncno, ceprav tu baje nikoli ne vidis sonca, vsi gosti so zunaj in se fotografirajo, obcudujejo naravo in/ali se sproscajo na lezalnikih... Trgovine pa odprte, od jutra do polnoci. Kako je to mozno? Enkrat smo zaprti, naslednjic pa kar odprti? Kako je to mozno? Ja, baje da smo lahko srecni in ne vem komu hvalezni, da so trgovine prejsnjic bile zaprte. Od danes naprej smo namrec odprti, ne glede na to, da smo v novozelandskih vodah. Whatever! Duty Free je sel po gobe. Odprti v Dubaju, odprti v Singapurju, odprti na Novi Zelandiji,... Eh...
Dostava v Sydneyu – poraz
A sem ze rekla, da se ne zelim vec pritozevati, ker se mi zdi, da zadnje case po blogu pisem samo se o slabih stvareh, ki se dogajajo, ko opravljas delo na ladji? No, ja... Saj to ni pritozevanje, samo opisujem stvari, kakrsne v resnici so, brez olepsevanja in prirejanja. Ne vem, kaj je narobe s Celebrity Solstice ali pristaniscem v Sydneyu, ampak dostava nove robe v tem portu je enostavno porazna. Na zadnji dan krizarjenja nam je managerka rekla, da se bo do desete ure zutraj vedelo, ali imamo dostavo prvi ali drugi dan v Sydneyu. Tukaj imamo namrec overnight. Ok, ce ne poklice do desetih, smo prosti. Ni klica do desetih, ni klica do enajstih, niti do dvanajstih, enih, tudi do dveh ne. Super, ni dostave, skobacajmo se iz postelje in gremo ven. Ampak za vsak slucaj poklicem pomocnika managerja, kaj dogaja. O, ja, palete so ze tu, se dvajset minut, pa bomo zaceli. Pffff!!!! Jok, brate, odpade!!! Se ena ura, pa se vedno nic. Sedis v kabini in cakas na klic, kot da v Sydneyu res nimas kaj drugega za poceti. Ko pridejo palete, vidis, da jih je namesto 23 prislo 28, v glavnem je vsa roba za v skladisce, v skladiscu ze zdaj skoraj ni prostora, ampak po narocilu managerke se mora vsa roba za v skladisce stlaciti v skladisce. Kako, ni pomembno, pac stlacite, kakor veste in znate. Pri 24-i paleti sva s pomocnico managerke ze majali z glavo, medtem ko so ostali se kar vozili robo dol do skladisca. Vam povem, ko smo koncali s skladiscem, skoraj nisi mogel odpreti vrat. O varnosti v skladiscu sploh ne bom pisala. Ni dostopa do zasilnega izhoda, ki mora vedno biti dostopen, ni zakonsko dolocene razdalje med stropom in najvisje zlozenimi skatlami (cca. 20cm) zaradi prsilcev vode v primeru pozara,... No ja, to ni vec moja skrb, nisem vec zadolzena za red v skladiscu.
Nova Zelandija prezivela konec sveta
Kaj so ze govorili, da bo 12/21/12 konec sveta ali nekaj podobnega? Ce bi bilo to res, bi jaz med prvimi zapustila ta svet, glede na to, da se nasa barcica nahaja ravno na Novi Zelandiji. Mami mi je rekla, da so celo v novicah govorili o tem, da je Nova Zelandija prezivela konec sveta in je vsa prestrasena cakala na nadaljevanje novic, ker ni imela pojma, o cem so govorili v napovedniku. Si lahko mislite, da imate otroka na Novi Zelandiji, po televiziji pa na kratko povejo, da je Nova Zelandija prezivela konec sveta? Uboga mami, oprosti. Ampak se sem tu, tako kot tudi vi na drugem koncu sveta.
Mislim, da se nic drasticnega ni zgodilo na 12/21/12. Ali pac? Sporocite mi, ker pojma nimam, kaj se dogaja po svetu. Se da imamo Slovenci novega predsednika, ne bi vedela, ce mi slovenski gost na ladji ne bi povedal. Pfff. Toliko o moji splosni razgledanosti zadnje case. Heh.
Vse najboljse zame :)
U, kaj je to ze tretja voscilnica zame na blogu Delo na ladji? Sem pa res ze stara. Ja, kaj moremo. Vse najboljse zame, draga Sonja, zelim si cim vec zelencev, ki mi jih bo prineslo delo na ladji, zelim si delo na ladji katerekoli ladijske druzbe razen Celebrity Cruises, zelim si mirno morje in prijazne sproscene goste in zelim si vso sreco sveta, ki jo bom delila z vami. 😛 In mir na zemlji. Hehe. Festa nocoj v crew baru. Vljudno vabljeni! 🙂
Odgovor na pritozbo o managerki 3. del – klic iz Miamija
Kot sem omenila v prejsnjem prispevku, v pritozbo sem zal morala vplesti tudi pomocnika managerja, ker je poleg mojega fanta le on vedel, kaj sem storila - poslala pritozbo v glavno pisarno. In ker sem v Miami morala poklicati sredi delovnega vecera, sem mu pac povedala za klic. Ne morem kar izginiti za skoraj eno uro, kolikor je trajal pogovor, kajne?
No, dopoldne mi je fant povedal, da je Sylvia ze imela pogovor z managerko, bolj ali manj zaradi obiska, ki ga dobimo cez nekaj dni, je pa sprasevala tudi, kaksno je stanje v teamu, ali je vse v redu, ali morda ve za koga, ki bi se pritozeval nad cim in podobno. In managerka ni neumna, takoj je vedela, da se je nekdo pritozil, ne ve pa se, nad kom ali cim. Sylvia se je zelela pogovoriti tudi s pomocnikom managerja in ravno v casu, ko jaz tole pisem, se on pogovarja z njo. V prisotnosti managerke, ker ona pac misli, da je nekaj splosnega, morda nekaj v zvezi z obiskom ali kaksnim napredovanjem ipd. Hjoj.
Iz te moke ne bo kruha, se meni zdi. Managerka je spretna z jezikom, tocno ve, kako pojasniti situacije, v katerih se je znasla, medtem ko sem jaz ena mala Slovencica, ki misli, da je dovolj pogumna za borbo proti nepravici. Oh joj, kar zivcna sem, ko pomislim, kaksen bi lahko bil rezultat teh pogovorov. Zivcna, zivcna, zivcnaaa!!!
Odgovor na pritozbo o managerki 2. del – Klic v Miami
Stephanie, HR specialistka v Miamiju mi je odgovorila na mail, da bi se vseeno zelela slisati z mano, da podrobneje opisem nekatere dogodke, zato sva se dogovorili za uro in dan. Poklicala sem jo ob enih zjutraj, v Miamiju je bilo deset zjutraj prejsnji dan. Zal je ravno imela sestanek, tako da sem jo poklicala cez sedem ur, ob osmih zjutraj, v Miamiju je bilo pet popoldne. Stephanie me je malce vprasala glede odmorov na dan, ko imamo dostavo, potem pa je omenila, da bi pogovoru zelela prisostvovati tudi glavna HR managerka, in ce lahko zopet poklicem kasneje. Torej sem poklicala kasneje, ob desetih zvecer po mojem casu, v Miamiju je bilo sedem zjutraj.
In izprasevanje se je zacelo. Zakaj mislim, da je v teamu vse drugace, odkar je prisla nova managerka, ali lahko dam specificne primere, kako se managerka obnasa, ko nam kaj sporoci oziroma ali nam na primeren nacin prenese novice, kdo nam prenasa sporocila, ce ne ona, kaj je bilo z mojim zdravstvenim primerom, ali je se kdo bil vpleten v te specificne primere, kaj mi da misliti, da ima managerkin fant dolocene privilegije v teamu, kaj se je zgodilo z mojim treningom za pomocnika managerja, vse sorte. Zal sem v zgodbo morala vplesti tudi pomocnika managerja, ker on pac ve, da sem poslala pismo in imam ta telefonski pogovor. No, na koncu nasega pogovora pa se, kaj jaz zelim, da se zdaj zgodi. Po resnici povedano, nasa managerka podjetju prinasa veliko denarja, in podjetje se take osebe seveda ne bo znebilo. Torej bi logicna resitev bila, da naju s fantom naslednjic posljejo na drugo ladijsko druzbo, da ne bi spet delala z njo.
Rekla sem, da imamo v teamu veliko clanov, ki so na Celebrity Solstice prisli z drugih ladijskih druzb, na primer Carnival, Royal Caribbean, Holland America, in vsi po koncani pogodbi zelijo nazaj na maticno ladijsko druzbo, ker je poleg neznosnega dela v tem teamu Celebrity Cruises enostavno nezazeljeno delovno mesto za posadko kot smo mi, za trgovce z veliko prostega casa v pristaniscih, kjer so nam izhodi na kopno prepovedani. In kaj mi je Sylia odgovorila? Da bo prosnja vseh teh sodelavcev zavrnjena, ker je Celebrity Cruises podjetje, ki najhitreje raste in Starboard potrebuje ljudi tu, torej nikogar ne bodo posiljali drugam. Ker pa je ravno prisel ven razpis za prosta mesta na najnovejsi ladji Norwegian Cruise Lines, Breakaway, ki bo prvic izplula konec aprila, naj se cim prej prijavim na razpis in kopijo prijavnice posljem tudi Stephanie, ki bo prosnjo posredovala komisiji, ki izbira clane na najnovejsi ladji na morju.
Torej, kot sem si mislila, nic kaj dosti se ne bo spremenilo v teamu, morda bom samo jaz dozivljala hude case, ce oziroma ko managerka izve, da sem se pritozila nad njo in njenim nacinom dela. Se dva meseca, pa grem. Toliko bom menda pa potrpela. Stephanie mi je na koncu se rekla, da me bo obvescala o poteku zadeve, po mailu ali morda spet preko telefona. Bomo videli.
Peticija proti Celebrity Cruises
Peticija ali kakorkoli se ze rece temu, niti ne vem. V glavnem, kaj je spet bilo. Svasta, res. Ne vem vec, ali je posadka na Celebrity Solstice posadka s pravicami vsakega svobodnega cloveka, ali smo ujetniki, ki ne smejo stopiti na zemljo.
Po tistem incidentu v Maleziji in se vecjem incidentu v Indoneziji (za kar je kriva zgolj in samo HR managerka) so vsej posadki prepovedali izhod v avstralskem pristaniscu Cairns (kjer smo zal zasidrani precej dalec od obale, baje 40 minut voznje s tender boat-om). Ne vem, ce se spomnite, ko so pred leti po vsem svetu iskali eno osebo, da bi za placilo mislim da $80.000 delala pol leta na koralnem grebenu Great Barrier Reef, uzivala v precudoviti palaci s slugo in vsake toliko casa napisala prispevek na blog, kaj dogaja tam doli v raju. Mislim, da se je natecaj imenoval The best job on the world, ali nekaj podobnega. Pac reklama za Great Barrier Reef, da se privabi cim vec dopustnikov. Tudi Slovenci so se prijavili, posneti si moral 1-minutni prispevek, ki te je opisal kot kar se da zabavno in avanturisticno osebo. Mislim, da je na natecaju zmagal Britanec. Kakorkoli ze, tocno ti koralni grebeni z izjemnim podvodnim zivljenje so zdaj tu, dostopni iz Cairnsa. Raj za potapljace.
Ampak ne! Obvestili so nas, da v Cairnsu, po treh dneh na morju, nihce od posadke ne sme na tender boat. Ne zjutraj, ne popoldne, ne zvecer, ne nikoli. Gospa HR je poslala ta dopis vsem oddelkom na ladji, je pa tudi pripisala, da bodo cel dan organizirane neke aktivnosti za posadko, ki se jih lahko udelezimo. Na ladji, seveda. Kosarka, 50% popusta v spa, kaksen party,... WTF!?! Kosarka v zameno za svobodo? Razvajanje v spa, ki je kljub polovicnemu popustu se vedno pregresno drago v zameno za svobodo?!? WTF???!!!???
Ne vem, katere besede bi uporabila, da bi vam kar se da slikovito opisala, koliko posadki pomeni izhod v pristaniscu, sploh po toliko dneh na morju. In ko ti dajo obcutek, da si tukaj vreden manj kot zapornik... Res ne vem vec, ali sem jaz prevec obcutljiva zadnje case, ali je dejansko nekaj narobe s Celebrity Cruises ali zgolj Celebrity Solstice. Nekaj tukaj ni prav.
V glavnem, takoj ko so nas obvestili o tej prepovedi izhoda na prosto, je nekdo, ne vem kdo, spisal peticijo, in zdaj se po celotni ladji, po vseh oddelkih zbirajo podpisi, da se kaj takega v prihodnje ne bo vec ponovilo. Nikoli.
Resnicno, jaz ne vem, ali je to sploh legalno, obravnavati nas takole. Kaksno pravico imajo drzati nas zaprte na ladji? Resnicno? Ne vem...