Delo na ladji

Archive for april, 2013

Iz Bremerhavna smo za vedno izpluli 25. aprila 2013. Velicasten trenutek, res. Delavci so nam mahali in orkerster na pomolu je igral v slovo, ladijska sirena je tulila, posadka je bila navdusena, da smo koncno zapluli v svet. Oh... Joj, precej podobno prizoru iz Titanica, kajne (saj veste, prva plovba, nepotopljiva ladja,...)

No, kakorkoli ze, nepopisen obcutek, resnicno. "Auf Wiedersehen, Deutschland." "Danke schon." "Ich liebe dich." Zdaj pa delat. Iz Bremerhavna smo zapluli v Rotterdam, vkrcali na stotine novinarjev, potniskih agentov in razno smetano, jih vozili dan in pol proti nikamor (krizarjenje se dejansko imenuje "cruise to nowhere"), se vrnili v Rotterdam, vkrcali novo rundo novinarjev in zapluli proti Southamptonu v Angliji. Tu imamo prenocitev (btw, trgovine na ladji so odprte, kljub temu, da smo v pristaniscu, in imamo na vse cene se 25% davek - kaj se je zgodilo z duty free trgovinami na ladjah???).

Danes pa koncno zacnemo pravo pravcato krizarjenje z NCL Breakaway - 7 dni Southampton-New York. Sest dni na morju, vsak dan ena ura nazaj. Bomo zdrzali, kajne? Ko prispemo v New York, pa gre res zares. Krstimo ladjo, imamo prenocitev v New Yorku, nato 2x "cruise to nowhere" in nato jeiiiiiii New York-Bermuda vse do konca moje pogodbe. Naslednjic se javim z druge strani Atlantika. Wiiii.

Preden je NCL Breakaway izplula iz ladjedelnice v Bremerhavnu, so na ladji pripravili razne prireditve in ponudbe za posadko in s tem preverili, ali so pripravljeni na prave goste. Brezplacno smo si lahko ogledali mjuzikl Rock of Ages, za katero baje Americani na kopnem placajo tudi po $100. Burn the Floor je plesna predstava, v kateri je mislim da pet ali sest parov, enega od njih sestavljata Slovenca!!!! Jeiiii, Slovencaaaa. Predstavi sta resnicno vredni ogleda. Druga ponudba je bila preverjanje toboganov. Uuuuu, bi sla, normalno, ce ne bi delali v trgovinah. Hja... Tretja je bila plezalna vrv, kjer si privezan, hodis po vrveh in v dolocenem trenutku dejansko visis nekaj metrov nad robom ladje, 17 nadstropij nad oceanom. Ammm... Bi sla? Biii, pa smo spet delali. Se ena ponudba, ki sem jo izkoristila, pa so bile vecerje v posebnih restavracijah. En vecer sem sla v Cagney's Steak house (in narocila piscanca, res), drug vecer v Taste (in narocila piscanca, spet, kako sem izvirna). Narocil si lahko karkoli in kolikorkoli z menija. Tako sm ona koncu imeli polno mizo vsega. In polne zelodce tudi. Imam fotke iz restavracij, ne pa tudi s predstav, ker na predstavah ni dovoljena uporaba elektronike, nobenega fotografijaranja ali snemanja. Logicno. Zakaj bi clovek sel gledat predstavo, ce si jo lahko ogleda na YouTube, kajne? Pridite na NLC Breakaway in si jih oglejte sami. Moji vtisi so izjemni, nepopisni.

Koncno se vidi napredek. Do zdaj smo zgolj nosili stvari v skladisce, postavljali in prestavljali police, sesali in brisali prah nekajkrat dnevno, zdaj pa smo koncno prejeli tudi kljuce trgovin in jih zaceli opremljati. Vse trgovine se nahajajo na 8. palubi in imajo okna. Jaaaa, okna. Velika in veliko. Prvic v vseh mojih pogodbah imamo okna v trgovini. OOOOhhhhh! Aja, moj polozaj: operations specialist. Enako kot prejsnjo pogodbo, s to razliko, da imam zdaj tudi pomocnico, Ukrajinko Kateryno. Ok, zdaj pa opis trgovin (fotke so se iz casa postavljanja trgovin, zato je vse tako nametano povsod).

"Tides" je trgovina 4in1: Costume jewelry, Women's fashion, Men's fashion in Fashion bags. Blagovne znamke: Guess, Fossil, Roxy, Quicksilver, Elan, Nautica, USPA (U.S. Polo Association), Penguin (prvic slisim),... Znamke nakita ne bom omenjala, ker sem prepricana, da se jih ne da najti drugje kot na krizarskah ladjah. Izpostavljam le Antica Murrina oz. Murrano glass iz Benetk, enako kolekcijo dejansko prodajajo tudi v Benetkah, pa tudi v Dubrovniku in na Santoriniju itd. To je edina trgovina na desni strani ladje.

"Beauty shop" nosi ogromno izbiro blagovnih znamk: Clinique, Estee Lauder, Lancome, Loccitane, Shiseido, O.P.I., Smashbox, Crabtree&Evelyn, Bare Minerals, ni pa Chanel in Dior, ki smo jih imeli na Celebrity Soltice. Plus verjetno vecina znamk parfumov. "Jewel box" je zlatarna. Ogromna, ne morem verjeti, koliko prostora je namenjeno nakitu. Verjetno meri vec kot Tides in Beauty shop skupaj. Kolekcije: Levian, Effy, Yellow Emerald (novo ime Emeryl), Sophia Fiori, Asher in vrsta drugih. "Time zone" se imenuje urarna. Velikost enaka kot zlatarna. Znamke: Tag Heuer, Tissot, Longines, Bulova, Citizen, Invicta, Michael Kors, Casio (samo G Shock), Skygen, Guess, Fossil, Anne Klein, morda sem se kaksno pozabila.

"Sand bar" je trgovina z alkoholnimi pijacami, tobakom in splosnim oddelkom (prigrizki, nujne in manj nujne potrebscine za osebno higieno).

Med trgovinami na levi in desni strani imamo promocijski otok, kjer bomo vsak dan spreminjali proizvode, vecinoma iz trgovine Tides. Logo trgovine tokrat nimamo, le kar je v izlozbah. Malce trapasto se mi zdi, ampak morda bo delovalo. Bomo videli. Imamo se izlozbe s soncnimi ocali RayBan, Oakley, Maui Gym, Guess, Fossil, Michael Kors, D&G in Prada. Na 15. palubi imamo tudi "Market place", promocijski prostor, nekako podoben otoku na 8. palubi, proizvodi se bodo vsak dan menjali, trgovina pa verjetno ne bo odprta skozi cel dan.

Kar je drugace od mojih prejsnjih ladij, je Crew Mart. Vodimo ga trgovci, prodaja pa gre na racun NCL. Kako, ne vem, v glavnem, sploh ni pomembno, koliko prodamo, ker tako ali tako ne gre na nas racun. Trgovina bo odprta vsak dan na morju, nahaja se v crew messu (smesno, ja), prodajajo se pa prigrizki, cokoladice, vitaminske vode, izdelki za osebno higieno in se kaj, seveda precej ceneje kot v nasi trgovini za goste.

11 dni sem ze na ladji NCL Breakaway. Internetna povezava na terminalu ni idealna, v vecernih urah je tu na stotine posadke in zunanjih delavcev, ki urejajo ladjo, tako da je skoraj nemogoce naloziti kaksno fotografijo, ne da bi se vmes moral non stop povezovati z omrezjem. Ok, moji vtisi o ladji NCL Breakaway. Uf... 18 palub. Ogromen labirint v palubah za posadko. Moja kabina st. 41204 je tokrat na cetrti palubi v levi polovici (port side) nekje na sredi ladje. Popolna lokacija, vse mi je nekako blizu. Kabina je prostornejsa od prejsnjih, meri priblizno 2,5 x 3,5 metra (na oko), ima pograd, pri katerem se zgornja postelja dvigne in nasloni na zid, pisalno mizo, ki je 1x vecja od tiste na Celebrity Infinity ali Celebrity Solstice (pac normalne velikosti, kot nase ucne mize doma), omaro, ki je 3x vecja od tiste na prejsnjih ladjah plus se en kup odlagalnih povrsin, polick, predalckov,..., hladilnik in kopalnico, ki pa zal ni nic vecja od prejsnjih. Umivalnik je res miniaturen, ce si zelis umiti obraz, je vse okoli tebe mokro, ker se niti ne mores normalno nagniti nad umivalnik. Ima pa kopalnica izjemno prezracevanje, tako da tudi ko se tusiras, voda hitro izhlapi (ali kaj se z njo zgodi, ne vem). Dokler je ladja se pod gradnjo, posadka malica, kosi in vecerja v Garden cafe, to je samopostrezna restavracija za goste na 15. palubi. Trenutno je jedilnica za posadko namenjena delavcem (contractors), zato niti ne vem, kaksna je, nisem bila se tam. Skladisce je skoraj pod mojo kabino, kar sem ugotovila sele vceraj. 10 dni sem hodila do sprednjega dela ladje, po stopnicah eno palubo dol in po raznih hodnikih nazaj proti sredini ladje, nato pa ugotovim, da stopnice blizu moje kabine vodijo direktno do skladisca. Ja no... Saj nam je safety officer rekel, naj se namenoma izgubimo na ladji in iscemo poti ven, pa nismo hoteli. Pralnica! O moj bog, pralnica. Wauuu. 35 pralnih strojev in susilcev. Dragi moji, to je 5x vec kot na Celebrity Solstice in 17x vec kot na Celebrity Infinity, pa se to nikoli niso vsi obratovali. Vceraj sem prvic oprala perilo, ali bolje receno testirala, kako stvari delujejo. Za pismene je tudi vse lepo napisano. Internet imamo na terminalu tik ob ladji, vendar je povezava bolj ko ne katastrofa. Logicno, ce je internet brezplacen, vsi ki so v terminalu, imajo iPhone, iPade in Tabe in te podobne zadevice, ki omogocajo wi-fi (jaz tudi, normalno). Kar je prevec, je pa prevec, kajne? Telefonska povezava je odlicna. Na ladji NCL Breakaway imamo enak sistem kot na Celebrity Cruises, preden so zamenjali ponudnika storitev. Kupis telefonsko kartico za $20, jaz imam z njo 2 uri in 10 minut pogovora na stacionarno omrezje. Ko so na Celebrity Cruises zamenjali ponudnika, sem imela le se 1 uro in 10 minut pogovora, tako da sem zdaj spet na boljsem. Ko sem prisla na ladjo NCL Breakaway, sem za dobrodoslico od ladijske druzbe dobila telefonsko kartico za $10, tako da za zdaj se ne potrebujem nove in niti ne vem, kje je avtomat (ce sploh ze je kje). Trgovine so na 8. palubi. Beauty (perfumes & cosmetics), watch, jewelry in liquor shops so skupaj na levi strani (port side), Fashion shop (costume jewelry & fashion clothes) pa na desni strani (starboard side). Imamo tudi tri otoke vzdolz palube, ki jih bomo uporabljali za dnevne promocije (namesto miz). Na vsaki strani srednjega otoka pa imamo velik display, ki bo v bistvu sluzil kot Logo shop. Kako bo to delovalo, pojma nimam, bodo ze sefi rekli. Trenutno nimamo kaj dosti dela. Trgovine so tako kot celotna ladja NCL Breakaway se vedno pod konstrukcijo, tako da stvari se ne moremo nositi v trgovine in zaceti urejati izlozb. Nekaj dostave smo ze imeli, skladisce je urejeno in caka na predajo kljucev trgovin, da vse odnesemo gor. Vse je precej lahkotno, brez stresa in hitenja. Za zdaj. Bomo videli, kako bo cez dva tedna, ko bo vse moralo biti nared in se bo zacelo pravo delo na ladji. Za zdaj bolj ko ne uzivamo, imamo vrsto treningov glede varnosti, evakuacije, prve pomoci itd. Delovni dan v nasem obmocju se zacne okoli 9h in konca okoli 16h ali 17h, potem smo prosti. Od terminala v mesto vozi brezplacen bus, kamor gremo v shopping, bar, sprehod, karkoli. Tu na severu Nemcije je kar mrzlo, vetrovno, dezevno. Brrr. No tako, toliko za zdaj. Vceraj sem sla malce po ladji in poslikala par stvari, pa evo, da si malce bolj predstavljate, kaksen je moj novi dom.

Vceraj sem ob 21h z letalom prispela v Bremen. Na letaliscu naj bi me cakal pristaniski agent, nisem videla nikogar, zato sem poklicala stevilko, ki nam je bila poslana skupaj s pogodbo. Agent je rekel, da bi nekdo moral biti tam, bo poklical in mi sporocil. Nekaj minut za tem se je pojavila gospa s tablo Norwegian Breakaway in mi rekla, da bo treba pocakati se eno uro, ker gresta se dva z nama in njuni letali prispeta kasneje. Ok, sedem in cakam, pride en Mehican, sodelavec, cakava skupaj, pride en Filipinec, kuhar in gremo. Komaj stlacimo prtljago v taksi, normalno, vsak ima najmanj dva kosa prtljage. Se vozimo pol ure, voznica prejme klic, kje je, da je nekoga pozabila na letaliscu. Sele zdaj nas vprasa, kako nam je ime in ko ugotovi, da nasa imena niso na njenem spisku (moje ime je, onih dveh pa ni), se obrnemo, vozimo nazaj na letalisce in iscemo ostala dva potnika. Eno Romunko, sodelavko, smo nasli takoj, drugega pa ni. Cakamo in cakamo, iscemo, klicemo Boba (tako mu je baje ime), pa nic. Ja nic, zopet se vsi spakiramo v taksi, v ta isti, kamor smo prej komaj stlacili prtljago, s to razliko, da imamo zdaj se eno potnico vec in se njeno prtljago. Kako smo sedeli, pojma nimam. Potem smo sli se preverit olje v avtu, pa natocit vodo za ciscenje oken,... WTF! V glavnem, na ladjo v Bremerhavnu smo prisli ob enih zjutraj. Tus in spat. Lahko noc.