Delo na ladji

Archive for december, 2013

Wiiii, cel dan smo prosti. Danes nas je v restavraciji pricakala prav posebna pogostija za kosilo, po kosilu smo imeli tombolo (glavno nagrado $1500 je odnesel room stewart), pa spet razne igre in predstave, filme,... Moram rect, da sem nad dekoracijo restavracije in nad hrano prav prijetno presenecena. Zelo so se potrudili, da nam pricarajo prav poseben dan na ladji. To je bil prvi in edini Bozic na Norwegian Getaway, kjer smo posadka imeli celo ladjo le zase. Celo Bozicka smo imeli. Lahko si se javil za to vlogo in kdor je bil izbran, je moral nekajkrat okoli ladje, vpiti ho-ho-ho, za to pa je bil placan $200. Kar lepo, ne? Vsak dolar prav pride.

Se enkrat vsem zelim lepe praznike. Verjetno se slisimo naslednje leto, do takrat pa... Ho-ho-ho, merry Christmas!

Danes smo z delom koncali ob 14:30. Zaradi Bozica. Kako lepo do nas, posadke, ki te praznicne dni prezivljamo dalec stran od domacega okolja in ljudi, ki nam resnicno nekaj pomenijo. Po celi ladji so organizirali razne predstave in zabave za vse okuse, posebne vecerje in bingo, in se marsikaj. Poglejmo, na katero palubo bo zaneslo mene.

Dragi bralci bloga Delo na ladji in vsi, ki ste po pomoti zasli na to spletno stran, zelim vam vesel Bozic!!!

Pa se je zacelo delo na ladji NCL Getaway. Oziroma slisim, da se zdaj imenuje Norwegian Getaway in ne NCL Getaway. No in, kako je tu? Vecina iz nasega teama nas je prispela v nedeljo, v ponedeljek smo ze prejeli prvih 20 palet, v torek naslednjih 25, v sredo 18 in tako naprej, vse skupaj 126 palet v enem tednu. Kar lepo smo delali, ja. Vsak dan od 9h do 18h z eno uro odmora za kosilo. Prve tri dni sem jaz na pomolu usmerjala palete in cakala, da bo vse nalozeno, potem so se me pa usmilili in ven poslali nekoga drugega. Verjetno si ne morete predstavljati, kako mrzlo je tu gor na severu Nemcije. Snega se ni, te pa veter reze do kosti in se naprej. Ob 9h je skoraj se tema, ob 15:30 se ze vidi soncni zahod. V glavnem, mrzlo je. Crew mart, trgovino za posadko smo ze odprli, vse ostalo pa seveda ostaja zaprto vse do 11. januarja, ko Norwegian Getaway izpluje iz Bremerhavna. Trgovine pocasi dobivajo svojo pravo podobo, liquor shop je ze pripravljen, beauty prav tako, zdaj samo se cakamo visual team, ki bo povedal, kam obesiti tiste bele majice in one sive hlace, pa moske pasove in zenske torbice itd. Treningov tokrat nisem imela, ker sem prisla z Norwegian Breakaway in so vsi certifikati seveda priznani. Vsi ostali imajo od letos naprej obsezne treninge z debelimi bukvami, ki jih morajo prestudirati cez noc ter naslednji dan odpisati test in doseci vsaj 75%, ce zelijo opraviti test. Pogrnes 2x in gres domov, ker pac ne ves, kako se stvari streze. Baje. Ne vem. V nek hotel so sli na trening v bazenu, kjer so obracali resilne colne in plezali vanje, pred ladjo so sli v poseben kamion, kjer so morali pogasiti ogenj,... Ogromno stvari morajo dati cez, res. In ladja? Norwegian Getaway je popolnoma identicna Norwegian Breakaway, le poslikava je drugacna. Vse ostalo je isto, notranjost, tobogani, celo polovica posadke s prejsnje ladje je zdaj tu. Kot da sem na isti ladji, le nekaj ljudi pogresam. Kar cudno je sprehajati se po ladji in ne srecati ljudi, ki si jih ponavadi sreceval na hodniku ali ob skladiscu ali... Kar zalosti me to. Team je lusten, Slovenec je prisel nekaj dni kasneje, a prisel je, Hrvat in Srbkinja sta tu. Nekaj ljudi sploh ni prislo in tudi ne bodo, menda so celo zmanjsali team za eno osebo, torej nas bo vse skupaj 32. Se vedno dovolj. Tako. Pa poglejmo, kaksno bo delo na ladji Norwegian Getaway.

... to me!!! Happy birthday to me!!! Happy birthday, dear Sonja!!! Happy birthday to me!!!

Wup, wup, dva podalpska piscancka greva skupaj na NCL Getaway. Jeiiii, koncno spet en sonarodnjak med sodelavci, vsaj slovenskega jezika ne bom pozabila (se).

Iz Miamija smo prejeli mail, kdo kdaj in s katerega letalisca prileti v Bremen, da se lahko ze prej najdemo in skupaj odpravimo novi dogodivscini naproti. In kaj jaz vidim med vsemi cudnimi email naslovi? Nekaj cisto slovenskega. Jeiiii. Pa se nekaj hrvaskega, pa nekaj bosanskega, kar precej jih je pa tudi iz mojega prejsnjega teama, kjer smo skupaj opravljali delo na ladji NCL Breakaway. Nov team mi ne bo spanska vas.

Danes sem spakirala. Ob letalski karti nic ne pise, koliko imam dovoljene check-in prtljage, letim pa z Lufthanso. Moj slovenski sodelavec, s katerim sva medtem ze prisla v stik, mi je rekel, da je verjetno le ena check-in prtljaga in ena carry-on prtljaga. Ko samo pomislim, da moram imeti s sabo debelo zimsko opremo za ta en mesec v Nemciji, potem pa kar se da poletno robo za na Karibe... Kako naj vse to vse spakira v en kovcek? Pa po koncani pogodbi niti ne grem domov, grem v Indijo. Kaj mi bo tam zimska roba?

Hudo mi je, ko samo pomislim, kaksno slovo od starsev bo tokrat na letaliscu. V nedeljo odhajam na delo na ladji. Ne prvic. Niti drugic ali tretjic ne. Petic. Ampak tokrat bo slovo drugacno. Vsakokrat do zdaj sem se po sestih mesecih (+- nekaj dni) vrnila na slovenska tla. In vseeno je mami vsakokrat zajokala in oci zatarnal, kolikokrat bom se sla. Zdaj pa je cutiti, kot da odhajam brez povratka. Niti sama ne vem, kdaj bom prisla nazaj. Cez leto, dve? Ne vem. Kdaj? Za nekaj dni smo sli k babici na Hrvasko, danes smo prisli nazaj. Posloviti sem se sla. Obiskala sem tudi dedkov grob. Kdo ve, kdaj bom spet prisla. Babica mi je rekla, da morda naslednjic tudi k njej pridem tako... Na pokopalisce. Kako more? Cmok se mi nardi v grlu, ko samo pomislim, da jo res zadnjic vidim. Ni tako stara, ampak saj veste, kaksni so starejsi ljudje. Vseskozi se pritozujejo in samo se cakajo gospo s koso. Ma... Kako more? Niti pomisliti ne smem, da je naslednjic ne bo vec tu. Ni sans. Ona bo zivela vecno, toliko kot jaz. Vem, da bo. Ne znam opisati tega obcutka. Kot da odhajam za vedno. Pa vem, da se bom vrnila. Sigurno se bom. Ampak ta tesnoba... Ta cmok v grlu... In solze v oceh... Zoprno. Ampak tako je. Grem.

Pa je v elektronski nabiralnik priromal email s podatki o moji naslednji pogodbi. Poslali so en kup papirjev, poudarili, kaj je potrebno podpisati in poslati nazaj vsaj 7-10 dni pred zacetkom pogodbe, in kaj je potrebno imeti pri sebi v rocni prtljagi, ko prispemo do ladje. Podpisati in poslati nazaj je bilo potrebno prvo stran pogodbe in zdravniski vprasalnik, s katerim potrjujemo, da od zadnjega zdravniskega pregleda nismo utrpeli nobenih poskodb in ne jemljemo posebno predpisanih zdravil ipd, oziroma v primeru poskodb podrobno opisemo, kaj se je zgodilo. S sabo na ladjo pa moramo prinesti te iste dokumente + potrdila o zdravniskem pregledu + vse potrebne vize (ameriska, avstralska, Schengen za tujce,...).

Foto: Venceslava Atilova fb profile

Ladja NCL Getaway se trenutno nahaja v Bremerhavnu, na severu Nemcije. Tam bo do 12. januarja, kjer jo bo potrebno opremiti, saj je ladja se v fazi izgradnje. Nova je, ja. Cisto nova. Preden izplujemo, bo potrebno prevzeti vsaj 100 palet novega blaga, prej verjetno sestaviti se kaksno omarico, opremiti skladisce in trgovine, znova in znova brisati prah in sesati cisto nove tepihe, zaradi katerih se sesalci takoj "zastopajo" in pokvarijo,... Dela bo se pa jos. In ko se samo spomnim, kako mrzlo je bilo tam gor letos aprila, ko smo opremljali NCL Breakaway... In zdaj je december, ko naj bi bilo se bolj mrzlo. Pa Bozic in Novo leto bomo praznovali tam gor. Baje da bodo za posadko pripravili prav posebno zabavo. Bomo videli. Vsekakor javim.

16. januarja izplujemo iz Southamptona (London) in 26. januarja vplujemo v New York, kjer bo ladja menda nekaj dni zasidrana zaradi svetovnega prvenstva v rugbyju (ali zakaj ze, saj ne vem), kjer bo prestavljala hotel za obiskovalce te sportne prireditve. Kaj bomo mi poceli v tem casu, pojma nimam. 8. februarja pa prvic izplujemo iz Miamija in zacnemo s stalno 7- dnevno relacijo Miami - sea day-sea day - Philipsburg (St. Maarten) - St. Thomas (US Virgin Islands) - sea day - Nassau (Bahami) - Miami. Koncno bom po stirih pogodbah tudi jaz opravljala delo na ladji, ki pluje na Karibe. Govori se, da delo na teh ladjah za trgovce sploh ni nic posebnega, saj so pristanisca tam zelo poceni, enake izdelke prodajajo ceneje kot na ladji, zato manj prodamo in so tudi place nizje kot recimo na Bermudih. Bomo videli, mogoce bo s cisto novo ladjo kaj drugace. Mogoce.