Delo na ladji

Archive for junij, 2014

Kako naporen teden. O moj bog, eden napornejsih v vseh letih dela na ladji. Z nami je krizarilo sest ljudi iz pisarne. Omislili so si nov nacin promoviranja dveh dogodkov, vse so obrnili na glavo. Nasa ladja je bila izbrana za poskusnega zajcka. Prav na nasi ladji bodo to uresnicili prvic, preverili, kaj deluje in kaj ne, kako kaj narediti bolje... Lahko si mislite, kako smo bili navduseni nad temi spremembami. NOT! Ta dva dogodka sta zahtevala veliko nacrtovanja, priprav in dela, polovica nasega teama je morala biti na razpolago. Ze zdaj si komaj privoscimo eno bolno osebo, ker imamo ravno eno osebo na eno trgovino. Kaj sele da polovice teama ni v trgovini, ker pripravljajo mize za dogodek na drugi strani ladje. Niso mislili na to. Ko se je dogodek zacel, je bilo vec gostov v trgovinah kot na nasem dogodku. Kdo je stregel gostom? Kje je zdaj tista glavna naloga trgovca - meet and greet every single guest on the shop floor? Eh... Managerji smo delali dan in noc, da bi jim ustregli in jim ponudili kar najboljso sliko o nasih trgovinah in teamu. Sestankovali smo vsak dan veckrat na dan in razglabljali o idejah, kako kaj narediti bolje in drugace. Naporno je bilo, res je bilo. Na koncu so vsi sli domov bolj ali manj zadovoljni, ampak si ne morejo niti misliti, koliko stresa so prinesli s sabo. Jaz niti ne stejem vec, koliko ur dnevno sem delala, koliko neprespanih noci je za mano, koliko zamujenih obrokov. Prvic v zivljenju sem si morala kupiti tisto malo flasko "5 hour energy", da me drzi pokonci od ranega jutra. Danes so odsli, jaz pa sem samo padla v posteljo. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje bila tako utrujena. Zbudim se, nekaj malega pojem, delam, oci se pa se vedno zapirajo. Cas je za pocitnice. Res je. Se malo, samo se malo. Dan se priblizuje. Se 21 dni in via India. Pocitnice. Yesss! Samo se malo.

Karibi so tudi nekaj drugega kot Bahami, St. Maarten in St. Thomas. Delo na ladji Carnival Freedom mi nudi cudovito priloznost obiskati vec razlicnih otokov in na vsakem najti prijeten razgled za cudovite slikice.

Curacao je pristanisce z brezplacnim internetom, kjerkoli si. Povsod povezan. Iiii. Oaza za shopping oblacil in obutve. Kupila sem si cudovita oblacila za svoj novi polozaj in nove, udobnejse cevlje. Drugace je pristanisce kar revno, ne bi tam hodila sredi noci, ni pogojev. Imajo pa obmocje, kjer so izobesili polno zastavic, s slovensko vred. Na vecih mestih. Iiii, kako lepo. Indijske pa nimajo. Haha.

Imajo tudi premicni most. Ne dvizni most, premicni most. Most se dobesedno pomakne v levo, in to z ljudmi na mostu. Hodis in kar naenkrat slisis alarm, vhodna vrata na vsaki strani se dokaj hitro zaprejo, in ujet si sredi mosta, dokler barka ne precka na drugo stran. Svasta, res. Prvic sem videla kaj takega. Evo fotke. Koliko razlik je na slikah? Haha.

Aruba. Nekaj lepih slikic, drugace pa se ime slisi precej lepse kot mesto samo. Nic kaj dosti okoli pristanisca. Dobra morska hrana, cisto in zeleno, vroce za znoret, ampak dokaj drago.

St. Kitts. Hm... Zanimivo obmocje, drag shopping takoj ko izstopis z ladje, malce stran nic kaj dosti. Le cudovit park, kjer lahko ujames kaksen lep miren trenutek.

San Juan, Puerto Rico. Love it. Akshay je tu bil v njegovi prvi pogodbi, a njegova ladja je "parkirala" na drugem koncu, tako da mu ta kraj ni bil znan. Sla sva ven in v nasprotni smeri trgovin, ker nisva imela zemljevida. Ampak nic hudega, odkrila sva cudovito plazo. O moj bog, ce bi imela tak pogled s svojega balkona... Oh... Rajsko, res. Kot slika na sestavljanki. Tako mirno, cisto, nikjer nikogar. Dan je bil prekratek, izpluli smo ob dveh, ni bilo casa za daljse postanke, a naslednjic zagotovo vzamem kopalke in uzivam v tem raju.

Grand Turk. Wauuu. Cudovita plaza in cudovita barva morja tik ob ladji. Kot da so jo spravili skupaj le za goste ladje. Lezeci stoli ob plazi, palme, urejeno in cisto in oh in sploh cudovito za sprostitev. Nekdo se je celo porocil tu, postavili so baldehin. Kako lepo. Prav tu je pristala tudi kapsula z ameriskimi astronavti, cemur so posvetili lep koticek. V glavnem... Lepo, ni kaj.

Carnival ima tudi svoj otok, Half Moon Cay. Lepo za videt, ampak ce nisi clovek za polezavanje, je skoda zapustiti klimatizirano ladjo, sesti na colnicek in se odpeljati do otocka, kjer ni nic drugega kot plaza.

Mislim, da sta pred mano se dve pristanisci, kjer se nisem bila. Antigua in Ocho Rios, Jamajka. Prispevki se pridejo. Do takrat pa... Asta proximo vez (or something like that).

Dragi moji... Ne vem, ali je kaj narobe z mano, ali to ne bi smelo biti tako. Jaz sem svojo ladijsko kariero zacela na eni najbolj strogih ladijskih druzbah, nadaljevala na najnovejsih ladjah na svetu, ocitno so moji standardi dokaj visoki. Imeti red, vse pospravljeno, organizirano. Ampak to sem jaz. Rada pogledam naokoli in vidim vse na mestu. Zamislite si, da pridete v trgovino in so skatle povsod naokoli, in moras kar dobro pogledati, da se kje ne spotaknes ali naletis na vozicek, ki je na pol skrit za zaveso. Borim se sama proti sebi. Zelela sem na Carnival in vedela sem, da je drugace, da ni tako visokih zahtev, da ti nihce ne mori, ce imas okoli blagajne goro skatel in smeti in... Akshay me je pripravljal na to, preden sem se mu pridruzila, vse mi je podrobno opisal in poskusal prikazati sliko, kako to izgleda. Moram priznati, da sem bila res nerijetno presenecena, ko sem prvic videla trgovine. Vse natlaceno, prevec miz in stojal, ki gostom na vozickih niti ne omogocajo prehoda na drugo stran,... Pritozujem se, vem. In niti ne morem nicesar spremeniti, ker so ti ljudje navajeni tega. Njim ni nic cudno ali neprimerno ali neprijetno, medtem ko je meni kar nerodno, ko odpremo vrata in gostje prvic vstopijo v trgovine. Zelim se navaditi na ta standard, a ne morem. Zal mi je, ampak ko pomislim, da moram spremeniti svojo osebnost, da se prilagodim temu, raje vidim, da me vrnejo nazaj na Norwegian ali celo Celebrity. Naucili so me drugace in vsec mi je bilo tako. Tisto je bilo bolj meni podobno. Ne vem. Morda bo treba sefom omeniti, da me premestijo na katero bolj strogo ladijsko druzbo, ker to res ni zame. Toliko tega bi spremenila, ce bi mi dovolili, a ne morem plavati proti toku. Res sem zadovoljna s timom, ujela sem se prav z vsakim od njih, a nihce me ne bi podprl v mojih idejah, ker moje ideje prinesejo vec dela. Vsi tu delajo ze vec pogodb in od njih nihce ne zahteva, da spravijo stvari v red. Zakaj bi mi potem pomagali? 14 ljudi proti meni, tega res ne potrebujem. Tako ali tako sem tu le se en mesec, morda mi bo uspelo nekako spregledati ves ta nered. Kam me posljejo naslednjo pogodbo, pa ne vem. Bomo videli. Ampak... Se moram pohvaliti, da je ladja Carnival Freedom dosegla cilja. Moj prvi teden na ladji, in dosegli smo cilj. Prvic za to ladjo od oktobra 2013. Kaksen uspeh. $$$ Rada mislim, da je vse zaradi mene. Haha.