Delo na ladji

Archive for september, 2014

Za mano sta dva meseca in deset dni dopusta v Indiji. Prva dva meseca sta bila bolj kot ne enolicna, pac postelja, telefon, internet, igrice, se vec interneta in igric,..., zadnjih deset dni pa precudovitih. Mami in prijateljica sta mi prisli na obisk, sli smo na vikend izlet proti severu Indije, po nakupih, se oblekle v sarije in fotografirale z vseh zornih kotov,... Zdaj pa je prisel cas, da vse tri spakiramo kovcke in odidemo v svet. Mami in prijateljica sta zjutra odleteli proti Sloveniji, mene pa v nedeljo caka delo na ladji Carnival Sensation.

Pogodbo sem dobila, Akshay tudi. Jaz odhajam to soboto, avion me bo ob treh zjutraj popeljal preko Frankfurta naprej do Orlanda na Floridi. Akshay se mi bo pridruzil sele cez 25 dni. :O

Ko si tako dolgo doma, nekako ze komaj cakas na letalsko vozovnico. Kmalu po prejeti pogodbi sem dobila tudi to. Iz Ljubljane. Seveda sem takoj spisala cel roman, da sem v Mumbaiu, kamor so me poslali po pogodbi in da naj bi tudi nazaj na ladjo letela od tu. Pa so pisali, da moram poslati dokazilo o stalnem bivaliscu v Indiji, drugace ne morejo rezervirati vozovnice iz tujine. Ja nimam dokazila, imam porocni list, ki je pred tremi meseci zadostoval. In so odnehali. Zdaj imam novo vozovnico. V Frankfurtu bom sest ur postopala po letaliscu, v Orlando prispem ob sestih zvecer, ze vnaprej placan hotel s strani nasega podjetja je tudi ze rezerviran,...

Imam obcutek, da bo naslednjih nekaj dni kar napornih zame, sploh ker sem edina asistentka, nihce ne bo dela opravil namesto mene. Pa preden se naucim po "karnivalsko" poslovat... Ce se ne oglasim kmalu, veste, kje me najdete. Na Bahamih.

Delo na ladji me je popeljalo po celem svetu. Jap, hvalim se, ampak tako pac je. Prav delo na ladji mi je omogocilo ogled raznoraznih svetovnih znamenitosti, takih, pred katerimi se moras fotografirati, ce si ze ravno v tisti drzavi. Saj veste, Kip svobode v New Yorku, pa piramide v Gizi, pa operna hisa v Sydneyu, pa to in ono. Pred leti sem sanjarila o teh znamenitostih in si mislila, kako bi bilo, ce bi bilo. In zdaj lahko recem, super je. Obcutki, ko stojim pred svojimi sanjami, so cudoviti in nepopisni.

Tokrat pa ni delo na ladji tisto, ki me je popeljalo do enega sedmih cudes sveta. Dolga 15-urna nocna voznja s povprecnim indijskim vlakom od Mumbaia do Agre je kriva.

Taj Mahal, najvecji ljubezenski spomenik, je dolga leta bil na mojem must-see spisku. V Agro smo prispeli v petek, ob petkih pa je Taj Mahal zaprt za javnost. Nic hudega, to smo vedeli ze prej. V Agri je se marsikaj drugega kot le Taj Mahal. Pa smo sli. Ze na zelezniski postaji smo nasli prijaznega taksista, ki nas je odpeljal do hotela Mansingh Palace. S taksistom smo se tudi dogovorili, da nas kasneje popelje do drugih znamenitosti, kot so Agra Fort, Moonlight Garden Agra, pa baby Taj Mahal, pa do marketa, naslednji dan pa se do pravega Taj Mahala in celo na letalisce v Delhi, ki je od Agre oddaljen 200km. Res je bil prijeten clovecek. Placali smo mu Rs. 6.300, kar je priblizno 80 EUR. Poceni, ni kaj.

Preden si preberete nadaljevanje in ogledate fotografije, naj samo omenim, da jaz rada vse fotografiram z vseh zornih kotov, priblizano in oddaljeno, zato bo objavljenih tudi nekaj podobnih fotografij. In drugo, fotografirano je s telefonom, kakovost morda ni najboljsa, je pa cilj dosezen.

Agra Fort... Trdnjava je rdece barve, zato jo marsikdo poimenuje kar Red Fort. Narobe. Red Fort se nahaja v Delhiju, ta v Agri je le Agra Fort. Za ogled trdnjave in fotografiranje na vsakem vogalu smo potrebovali priblizno dve uri, notri smo nasli vodica za Rs. 100 (1,2 EUR), ki nam je nekaj malega povedal o objektu in nas popeljal naokoli. Vstopnina? Evo fotografija. Ena vstopnica za Indijca, druga pa za tujca. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, katera je za katerega.

Baby Taj Mahal ali grobnica oz. mavzolej, ki je veckrat oznacen tudi kot maketa pravega Taj Mahal, se nahaja nedalec stran od sedmega cudesa sveta. Tako kot pravi Taj Mahal, je tudi ta narejen iz belega marmorja in poln izklesanih podrobnosti, obogatenih s polvrednimi kamni. Vstopnina?

Moonlight Garden Agra ali Mehtab Bagh... Sli smo le ob robu vrta, do skoraj izsusene reke Yamune. Moonlight Garden lezi na enem bregu reke in nudi cudovit pogled na Taj Mahal na nasprotnem bregu. Tam smo bili ravno v casu soncnega zahoda. Neverjetne barve, ki jih lahko ujames le s te strani reke. Taj Mahal se namrec zapre ob sestih zvecer in ravno zamudis pogled na cudovito obarvane kupole.

Market bom preskocila. Nisem neke zapravljive sorte, sploh ne za nakup tezkih marmornih spominkov, na katerih se kmalu zacne nabirati prah. Poleg tega je fotografiranje v njihovih prostorih strogo prepovedano.

Naslednji dan okoli poldne pa je na vrsti bil Taj Mahal. Neverjetno. Kaj tako presunljivega se nisem videla. Toliko vlozenega truda v izgradnjo tega mavzoleja, neverjetne podrobnosti, 22 let gradnje in 20.000 delavcev, katerim so menda po koncani gradnji odrezali roke, da niso mogli nikjer vec zgraditi nic podobnega temu spomeniku ljubezni,... Moji vtisi so nepopisni. Resnicno obcudovanja vreden objekt. K vstopnici za tujce pripada tudi plastenka vode, copatki za hojo po marmorju in vodic. Na zacetku je hitel, skoraj sem bila jezna, ker nisem mogla v miru poslikati vsakega koticka, a mozakar nam je pokazal vse, kar se mora videti, povedal vse, kar se mora slisati, naredil izjemno fotografijo, o kateri jaz niti pomislila ne bi, odganjal druge goste, da smo mi imeli popolno fotografijo pred samim Taj Mahalom,... Po treh urah pa nam je priporocil se restavracijo za zadnje kosilo v Agri. Zal se imena ne spomnim, a restavracija je bila odlicna, celo nad slovenskim standardom, bi rekla. Ce boste kdaj hodili po teh koncih, ga poklicite. Njegovo ime: Faheem Ali, njegova telefonska stevilka +91 9319559442 ali +91 9368531439.