Archive for maj, 2015
Dobrodosla doma, Sonja
Tako. To bi bilo to. Delo na ladji Carnival Sensation in delo na ladji nasploh se je zame zakljucilo. Za vedno (pa ze trkam na les, da se ne zarecem, ker kdor je ze kdaj bil del posadke, dobro ve, da je nickoliko takih, ki pravijo, da je to zadnja pogodba, pa jih potem spet vidis na eni od ladij). Ampak ne, jaz sem trdno prepricana in odlocena, da je to to. Z glavnimi pri STB sem se ze pogovorila, bilo jim je zal in rekli so mi, da bom vedno dobrodosla nazaj. Hvala, ampak... Pa kaksno poslovilno zabavo je nama z Akshayem pripravil moj team. S posterjem, tortico, prigrizki,... Zadnji dan je res bil nekaj posebnega. Zbogom, pomorscaki moji in mirno morje. Carnival Sensation, zbogom tudi tebi.
Kljub vsemu lepemu sem odlocena, da je cas, da zacnem tudi resno ziveti. Delo na ladji ni za vedno, ni nekaj, iz cesar bi ustvaril kariero (vsaj jaz ne). Je nekaj, kar ti pomaga zbezati od resnicnosti in odlicna izkusnja za tiste, ki doma nimate obveznosti ali pa vas financni polozaj sili k temu. Ni pa za vedno, za vse zivljenje. Ni za tiste, ki si zelimo ustvariti normalno kopensko druzino z vsemi druzinskimi clani prisotnimi. In tako sem prisla domov. Se zadnjic z ladje.
Let domov je bil odlicen. Imela sem celo vrsto sedezev zase. Kaksno lepo poslovilno darilo mojega podjetja. Vse tri sedeze zase na cezoceanskem letu je nekaj neprecenljivega. Skoraj kot bi bila v prvem razredu. Heh...
Na domacem letaliscu pa tako presenecenje. Domaci, prijatelji, sosedje, pricakali so me s posterji, s kamero in hrupom... Kot da sem osvojila zlato medaljo na olimpijskih igrah. Ooooooo, kako lepo. Skoraj bi zajokala. Potem pa se poster na glavni cesti, preden se zavije k nasi ulici, pa baloni in velik napis na dvoriscu. Pa se pice so narocili... Jooooj, ljudje moji.
Se splaca priti domov. Kaj takega pa se ne, no. 🙂
Spremembe v timu
In tako sem prevzela gift shop tim na Carnival Sensation. Delo na ladji se je nepricakovano podaljsalo za 10 dni, domov grem 10.05. Vsi na ladji od kapitana pa navzdol so mi nudili izjemno podporo pri vsem, kar bi morebiti potrebovala. Najlepsa hvala vsem, res.
Na dan, ko bi jaz morala oditi, je prisla moja nadomestitev, to je nadomestitev za pomocnico managerja. Punca je komaj napredovala, zna toliko, kot sem znala jaz pred enim letom. A jaz, ne da se hvalim, se zelo hitro ucim, medtem ko ta niti copy-paste ne zna narediti v Excelu. Napisala sem ji vse, kar mora vedeti, dobesedno korak za korakom, kaj mora odpreti in kam klikniti in kaj napisati,... To bi ji moralo pomagati pri nadaljnem delu.
Nova managerka je prisla na uvajanje pred tremi dnevi, danes je prevzela tim, jaz pa sem na pocitnicah. Oh, kako prijetno. Spim, dokler ne morem vec spati, na delo pridem, ce ni popolnoma nicesar drugega za poceti, placana pa kot manager,... Kaj lepsega. Sanje vsakega clana posadke, preden gre domov. Haha.
Zal mi je za obe, obe sta komaj napredovali in imata svoje ideje, kako uspeti, prisli pa sta na ladjo, ki komaj kdaj zadene cilj, ker je pisarna zaradi obnov v trgovinah povisala cilj v nebo. Ah, nekako se bosta ze znajdli. Drugace sta prijetni punci, ne dvomim, da bosta spojili konec s koncem. Saj ne, da imata izbiro.
Aja, mimo grede, tudi Akshayu so podaljsali pogodbo. Haha, kako smesno. Dan pred njegovim odhodom iz pisarne posljejo novo letalsko karto. Nikoli se nisem s pisarno pogovarjala o tem, da bi tudi njemu podaljsali pogodbo, a ocitno naju jemljejo kot eno, tako da sva oba podaljsana do 10. maja. Potem pa res domov. Se nekaj dni. Bolje sluziti denar, kot zapravljati, kajne?
Se malo... Samo se malo.