Delo na ladji

Vsi mi pravijo, da prave ljubezni na ladji ni. Delo na ladji in prava ljubezen - no go. Normalno je, da si najdes nekoga, ki ti bo blizu, ki te bo osreceval in s katerim bos delil srecne in manj srecne trenutke, ampak nikoli ne nacrtuj nekaj resnega. Ja, res je, tudi prejsnjo pogodbo sem mislila, da sem nasla pravo ljubezen, pa si je potem moja 'prava ljubezen' premislila in si nasla drugo pravo ljubezen na drugi ladji.

Slisati bo tako 'zlizano', ampak obcutek imam, da je tokrat drugace. Akshay je moj sodelavec, torej delava za isto podjetje, imava isti urnik dela in prostega casa, celo pocitnice bova imela istocasno. In je moja sorodna dusa. Ob njem sem tako mirna, pocutim se zasciteno in vem, da je med nama posebna custvena vez. Ce vam povem, od kod je, se boste verjetno prijeli za glavo in se vprasali, kaj se je zgodilo z mojo zdravo pametjo. Ampak ce bi me poznali, bi vedeli, da mi je popolnoma vseeno, od kod je tip in kaj dela, vse dokler z mano ravna, kakor si zasluzim. In ce sem bila za tistega Turka pripravljena spremeniti svojo vero in sem ze zacela brati Koran, sem se za tega se bolj pripravljena preseliti v... Indijo. 🙂 Mombai. Arrr!!! Indijska nevesta. 🙂

Kaze precej resno, njegova druzina je cisto navdusena nad mano, baje da sem podobna njegovi sestri in Indijkam nasploh, njegova mami ga je celo ze vprasala, ce zacne nacrtovati poroko za to poletje, ko bom prisla na pocitnice k njemu. What?!?! Ne, ne, to ne, tako hitro ne, ampak naslednje pocitnice morda pa res. Ampak ja, tokrat bom vsaj dva tedna pocitnic prezivela v Indiji. Komaj cakam. Tam se nisem bila. 😀

Bo ta zgodba imela drugacen konec?