Bi začela pakirati?
Čez 36 ur, po šestih tednih doma, se mi začenja drugo delo na ladji. Vračam se na Celebrity Infinity, na počitnice, kot bi rekli moji znanci, ki nekako ne dojemajo, da na ladji dejansko delam. Kar groza me je, kako hitro je minilo. Počitnice, namreč. Ni mi všeč.
V glavnem, lahko bi začela pakirati, ne? 36 ur pred poletom sta moja dva kovčka še vedno v kotu, kot sem ju postavila pred 6 tedni. Kar precej stvari sem pustila na ladji, zato moram sedaj spakirati manj, če želim domov prinesti tudi tisto, kar sem pustila gor. In spet imam ta problem, da bom potrebovala tako poletno kot zimsko opremo, saj je na jugu Amerike (Cape Horn) januarja in februarja povprečna temperatura 12-13°C, medtem ko je v Argentini v Buenos Airesu istočasno 27-28°C.
Občutki 36 ur pred odhodom? Kaj pa vem. Če vam po resnici povem, se mi nekako ne gre tako, kot se mi je šlo prvič. Zdaj mi je delo na ladji že znano, poznam nekaj ljudi gor, saj se vračam na isto ladjo, a gor ne bodo ljudje, s katerimi sem se najbolj razumela, mojih starih sodelavcev, ker se je skoraj cel team zamenjal, tam pa bo nova managerka, o kateri sem slišala samo slabe reči (ampak zgolj slišala, tako da soditi še ne morem). Gor pa je ostala tudi sodelavka, ki vsem meša štrene. Poleg vsega pa ne bo niti mojega Turka.
Biti sam en teden na Bahamih in z nikomer deliti trenutkov, ko si srečen, presenečen, žalosten ali razočaran...