Delo na ladji

Stvari so sle predalec. Toliko predalec, da je nekdo moral nekaj storiti glede tega. In kdo bi to bil? Jah, jaz, kdo pa drugi.

Verjetno se boste vsi strinjali z mano, da se zadnje case samo se pritozujem. Vsak prispevek govori le se o tem, kdo je kaj naredil narobe. Res je. In morda sem s tem nehote ustvarila mnenje, da me delo na ladji ne zanima vec in se samo se zmrdujem in prigovarjam vsemu, ker sem razvajena Slovencica, ki je vedno dobila vse, kar si je zelela. Celo naslov drzavne prvakinje v tajskem boksu. Haha.

No, ni cisto tako. V tej zgodbi nisem sama. Delam s 25 (petindvajset!) ljudmi z razlicnih koncev sveta, z razlicnimi delovnimi in zivljenjskimi izkusnjami, ki temu stresu skoraj niso vec kos. In kaj je lahko tako stresno, ce pa opravljamo delo na ladji, ki pluje do najlepsih koncev sveta?

Gre za naso managerko. She's from London, mates! Sploh ne vem, kje bi zacela. Od mojega zdravstvenega problema, do dela od jutra do sutra s smesnimi odmori, dela v pristaniscih po ne vem koliko dnevih na morju, ko si vsi zelimo le malce svezega zraka na trdnih tleh, obljubah, ki jih ne more izpolniti, dostavah, po katerih zeli imeti opravljeno delo v istem dnevu, ceprav to isto delo ponavadi zahteva dva ali tri dni dela organiziranih ljudi, ki vedo, kaj kam postaviti, obcutek, da smo v bistvu v njenem suzenjstvu, pa se kaj bi se naslo. In to so le stvari, za katere vem iz prve roke. Ker sem bila tam. Koliko in kaj se je zgodilo ostalim, pa nihce ne ve, ker niso glasni? Kdo bi vedel.

Kakorkoli ze, danes je dan D. Ze pred dnevi sem spisala lahko bi se temu reklo esej, pritozbo nad naso managerko. Mail je bil poslan nasi HR (human resourses) managerki Stephanie v Miami, ki se zavzema za dobrobit vseh zaposlenih na Celebrity Cruises v podjetju Starboard Cruise Services. Za ta mail vesta le moj fant in pomocnik managerja, ki je vec kot na moji strani, vendar me za zdaj podpira le iz ozadja.

Zal je povsod tako, da so vedno vsi glasni, ko je potrebno nekoga podpreti, se pa izgubijo kot miske. Nimam nobenih pricakovanj. Vsi vemo, da se ponavadi spremembe zacnejo pri najsibkejsem clenu, v tem primeru trgovcu oziroma meni. Ce se ne bo nic spremenilo v tem teamu, sem zaprosila za premestitev na drugo ladijsko druzbo, kjer mi gospa K.M. ne bo vec sekala poti. Ce mi seveda ne bo spila vseh zivcev se pred iztekom moje pogodbe in bom sama dala odpoved, ali pa se bo po tej pritozbi spravila name in mi dala ukor za vsako malo stvar, ki jo bom naredila in bom dobila odpoved.

Kaj se bo zgodilo, ne vem. Delo na ladji mi se vedno vsec, ce odmislim gospo K.M., ampak ce ta pritozba pomeni moj konec v tem podjetju, pa naj bo. Priznam, strah me je. Ampak mislim, da je prisel cas, da se tukaj nekaj spremeni. Ali grem na drugo ladjo, ali pa grem domov. Kaj drugega se ze ne more zgoditi.

Comments are closed.