Cartagena, Kolumbija – zadnje pristanišče
Moje delo na ladji se bliža koncu, pred mano sta le še dva dneva na morju, potem pa Florida in zbogom, Celebrity Infinity. Včeraj sem se na farewell party-ju pofotografirala skoraj z vsemi. Vsakih pet minut sem se spomnila, da je to moja zadnja zabava v tej pogodbi, da nekatere kolege ne bom nikoli več videla, kar mi sploh ne da miru, in da se konec koncev resnično vračam domov. Čuden občutek.
Danes smo bili v Cartageni v Kolumbiji, zadnjem pristanišču tega križarjenja. Spakirala sem kovčke, nekatere stvari sem morala vreči, ker enostavno nimam prostora za njih in zdaj srčno upam, da bosta oba kovčka prispela do Ljubljane, kajti nihče ne sme ostati brez spominkov iz Aljaske in Paname.
In občutki, ker se moje delo na ladji končuje? Ne vem... Strah. Občutek imam, kot da doma nikogar več ne poznam. Kot da je zdaj moj dom ladja, moja družina moji sodelavci, moja najboljša prijateljica moja cimra Alina,... Verjetno sem le pod stresom, ker te delo na ladji res spremeni, tukaj imaš drugačne priorotete, drugačna pričakovanja in zahteve, prav tako pa se moraš soočiti z dejstvom, da izgubljaš prijatelje, ki si jih spoznal in z njimi delil uspehe in neuspehe, ljubezenske zgodbe, debatiral o govoricah in preverjal, ali le-te držijo,... In moja ljubezenska zgodba z mojim Turkom?
Ja, to je ship life, na to sem se pripravljala mesece, preden se je moje delo na ladji sploh začelo, a mi nekako ni uspelo slediti načrtom. Žal sem le človek in imam čustva in vem, da bom jokala, ko bom zadnji dan imela poslovilni govor pred vsemi sodelavci, da o zadnjem poljubu s fantom sploh ne govorim. Hjaoooo!!!