Dobrodosla doma, Sonja
Tako. To bi bilo to. Delo na ladji Carnival Sensation in delo na ladji nasploh se je zame zakljucilo. Za vedno (pa ze trkam na les, da se ne zarecem, ker kdor je ze kdaj bil del posadke, dobro ve, da je nickoliko takih, ki pravijo, da je to zadnja pogodba, pa jih potem spet vidis na eni od ladij). Ampak ne, jaz sem trdno prepricana in odlocena, da je to to. Z glavnimi pri STB sem se ze pogovorila, bilo jim je zal in rekli so mi, da bom vedno dobrodosla nazaj. Hvala, ampak... Pa kaksno poslovilno zabavo je nama z Akshayem pripravil moj team. S posterjem, tortico, prigrizki,... Zadnji dan je res bil nekaj posebnega. Zbogom, pomorscaki moji in mirno morje. Carnival Sensation, zbogom tudi tebi.
Kljub vsemu lepemu sem odlocena, da je cas, da zacnem tudi resno ziveti. Delo na ladji ni za vedno, ni nekaj, iz cesar bi ustvaril kariero (vsaj jaz ne). Je nekaj, kar ti pomaga zbezati od resnicnosti in odlicna izkusnja za tiste, ki doma nimate obveznosti ali pa vas financni polozaj sili k temu. Ni pa za vedno, za vse zivljenje. Ni za tiste, ki si zelimo ustvariti normalno kopensko druzino z vsemi druzinskimi clani prisotnimi. In tako sem prisla domov. Se zadnjic z ladje.
Let domov je bil odlicen. Imela sem celo vrsto sedezev zase. Kaksno lepo poslovilno darilo mojega podjetja. Vse tri sedeze zase na cezoceanskem letu je nekaj neprecenljivega. Skoraj kot bi bila v prvem razredu. Heh...
Na domacem letaliscu pa tako presenecenje. Domaci, prijatelji, sosedje, pricakali so me s posterji, s kamero in hrupom... Kot da sem osvojila zlato medaljo na olimpijskih igrah. Ooooooo, kako lepo. Skoraj bi zajokala. Potem pa se poster na glavni cesti, preden se zavije k nasi ulici, pa baloni in velik napis na dvoriscu. Pa se pice so narocili... Jooooj, ljudje moji.
Se splaca priti domov. Kaj takega pa se ne, no. 🙂
Celoten prispevek najdete tu.