Dobrodosla v Bremen
Vceraj sem ob 21h z letalom prispela v Bremen. Na letaliscu naj bi me cakal pristaniski agent, nisem videla nikogar, zato sem poklicala stevilko, ki nam je bila poslana skupaj s pogodbo. Agent je rekel, da bi nekdo moral biti tam, bo poklical in mi sporocil. Nekaj minut za tem se je pojavila gospa s tablo Norwegian Breakaway in mi rekla, da bo treba pocakati se eno uro, ker gresta se dva z nama in njuni letali prispeta kasneje. Ok, sedem in cakam, pride en Mehican, sodelavec, cakava skupaj, pride en Filipinec, kuhar in gremo. Komaj stlacimo prtljago v taksi, normalno, vsak ima najmanj dva kosa prtljage. Se vozimo pol ure, voznica prejme klic, kje je, da je nekoga pozabila na letaliscu. Sele zdaj nas vprasa, kako nam je ime in ko ugotovi, da nasa imena niso na njenem spisku (moje ime je, onih dveh pa ni), se obrnemo, vozimo nazaj na letalisce in iscemo ostala dva potnika. Eno Romunko, sodelavko, smo nasli takoj, drugega pa ni. Cakamo in cakamo, iscemo, klicemo Boba (tako mu je baje ime), pa nic. Ja nic, zopet se vsi spakiramo v taksi, v ta isti, kamor smo prej komaj stlacili prtljago, s to razliko, da imamo zdaj se eno potnico vec in se njeno prtljago. Kako smo sedeli, pojma nimam. Potem smo sli se preverit olje v avtu, pa natocit vodo za ciscenje oken,... WTF! V glavnem, na ladjo v Bremerhavnu smo prisli ob enih zjutraj. Tus in spat. Lahko noc.
Celoten prispevek najdete tu.