Dostava v Sydneyu – poraz
A sem ze rekla, da se ne zelim vec pritozevati, ker se mi zdi, da zadnje case po blogu pisem samo se o slabih stvareh, ki se dogajajo, ko opravljas delo na ladji? No, ja... Saj to ni pritozevanje, samo opisujem stvari, kakrsne v resnici so, brez olepsevanja in prirejanja. Ne vem, kaj je narobe s Celebrity Solstice ali pristaniscem v Sydneyu, ampak dostava nove robe v tem portu je enostavno porazna. Na zadnji dan krizarjenja nam je managerka rekla, da se bo do desete ure zutraj vedelo, ali imamo dostavo prvi ali drugi dan v Sydneyu. Tukaj imamo namrec overnight. Ok, ce ne poklice do desetih, smo prosti. Ni klica do desetih, ni klica do enajstih, niti do dvanajstih, enih, tudi do dveh ne. Super, ni dostave, skobacajmo se iz postelje in gremo ven. Ampak za vsak slucaj poklicem pomocnika managerja, kaj dogaja. O, ja, palete so ze tu, se dvajset minut, pa bomo zaceli. Pffff!!!! Jok, brate, odpade!!! Se ena ura, pa se vedno nic. Sedis v kabini in cakas na klic, kot da v Sydneyu res nimas kaj drugega za poceti. Ko pridejo palete, vidis, da jih je namesto 23 prislo 28, v glavnem je vsa roba za v skladisce, v skladiscu ze zdaj skoraj ni prostora, ampak po narocilu managerke se mora vsa roba za v skladisce stlaciti v skladisce. Kako, ni pomembno, pac stlacite, kakor veste in znate. Pri 24-i paleti sva s pomocnico managerke ze majali z glavo, medtem ko so ostali se kar vozili robo dol do skladisca. Vam povem, ko smo koncali s skladiscem, skoraj nisi mogel odpreti vrat. O varnosti v skladiscu sploh ne bom pisala. Ni dostopa do zasilnega izhoda, ki mora vedno biti dostopen, ni zakonsko dolocene razdalje med stropom in najvisje zlozenimi skatlami (cca. 20cm) zaradi prsilcev vode v primeru pozara,... No ja, to ni vec moja skrb, nisem vec zadolzena za red v skladiscu.
Celoten prispevek najdete tu.