Express javljanje
Da se na hitro javim. Danes smo v Kolumbiji, vroče, 35°C, prosti smo od jutra pa do 17h, ko izplujemo iz Cartagene in plujemo naprej proti Colonu v Panami. Delamo vsak dan do polnoči, ker nam prej ne uspe pripraviti vsega za naslednji dan. Prišlo je devet novih shoppijev, v bistvu vsi stari, večinoma Indijci, nova managerka jih je pripeljala iz svojih prejšnjih pogodb. Managerka je za zdaj ok, malce živčna, ker vsi pričakujejo veliko od nje, ampak ok.
Prvi dan smo palete prejeli šele ob štirih popoldne, ko bi v bistvu že morali izpluti iz Fort Lauderdala. Ker palete še niso bile naložene (tudi druge ne, ne le za trgovine), smo izpluli šele okoli enajstih zvečer, tako da prvi dan trgovin sploh nismo odprli. Gostje so bili razburjeni, saj tudi casino ni delal, ladja niti približno ni podobna novi, povsod naokoli so še delavci in orodje ipd, nobena ura na ladji ne kaže pravega časa,...
Mimo grede, na ladji imam tokrat med gosti več kot 50 Slovencev, neka skupina, ne vem, kakšna. Zdaj me vsak dan prihajajo obiskovati v mojo trgovino, saj sem edina Slovenka med posadko (še vedno, ja). Kako fino, počutim se skoraj kot doma... Prejšnjo pogodbo sta bila gor samo dva Slovenca. 🙂
No, toliko. Šibam nazaj na ladjo pogledat, če je kaj za pojest, drugače pa spat do pol petih, da si malce napolnim baterije. Crew bar me je izčrpal. Aja, mimo grede, moj fant je dobil potrjeno, da se 12. decembra pridruži Celebrity Silhouette, torej nič več vsakodnevnega javljanja... Em... 🙁
Celoten prispevek najdete tu.