G.I. spet napadel
O G.I. sem že pisala. Pred nekaj meseci smo zaradi nesnage, ki jo naši predragi gosti privlečejo s sabo na ladjo, že morali sanitizirati vse prostore na ladji. Pred dvemi tedni pa smo spet postali tarča tega virusa, za katerega sem izvedela, da mu pravijo tudi norovirus (če vam je to kaj bolj znano). G.I. v bistvu pomeni gastrointestinal illness (ali nekaj podobnega), žrtev le-tega pa je postala tudi moja cimra. Zjutraj je bruhala, ni prišla na delo in v bistvu mi do naslednjega dne sploh kliknilo ni, kaj ji je.
Naslednji dan dopoldne nam je manager ukazal pospraviti vse z otoka in miz in takoj sem vedela, za kaj gre. Okužba gostov je bila precej obširnejša kot prvič, takoj smo zaprli območje trgovin in spet nadlegovali vsakega gosta, ki je vstopil v naše območje: Please, sanitize your hands. Thank you! Fino fajn. Bilo je proti koncu križarjenja in upali smo, da bomo z novimi gosti rešeni g.i. Ko so ti gosti odšli, smo se oblekli v posebne kombinezone, rokavice in maske in sanitizirali vse trgovine, bare, vse kabine na ladji. Vse vse.
Evo naš manager - g.i. buster 🙂
Najboljši gift shop manager ever
Moja kabina je verjetno bila najbolj sanitizirana zaradi moje bolne cimre (ki je mimogrede niso izolirali, spala sem v isti kabini, se tuširala pod istim tušem, pa vseeno nisem zbolela, čeprav je g.i. visoko nalezljiva bolezen, ker očitno dovolj dobro skrbim zase).
Zaprli so nam disko, sobo z igrali, prepovedali jesti v območju za goste, celo naše jedilnice niso več bile samopostrežne, ampak smo morali čakati v vrsti in osebi za pultom pokazovati, kaj želimo in koliko želimo. Nič več kečapa in majoneze po želji, olja in kisa, soli in popra, nič več pijače po želji, ker se nam ni dalo čakati dodatnih 15 minut v vrsti, da dobimo, kar želimo. Od takrat še nismo odprli otokov (kjer mimo grede delam jaz in sem zdaj brezposelna oziroma se sprehajam od trgovine do trgovine in prodajam zrak), ker imamo strašno čudnega novega OMM (Onboard Marketing Manager), ki meni, da je staff bar lahko odprt (kjer se seveda tre posadke, ker nimamo kam drugam iti), da imamo lahko mize v trgovinah, od včeraj tudi zunaj trgovin, ne pa tudi stvari na otokih, včeraj so ponovno dprli disko za posadko in vse kaže, da bo ok, le moje delovno mesto mora ostati zaprto. Zato tudi ne dosegamo cilja in konec križarjenja dobivamo 'napitnino', kot temu rečemo, namesto plače. Jutri bomo videli, ali smo izven tveganega območja, kajti od zadnjega prijavljenega primera mora miniti 72 ur. Potem pa s polno paro nad gostove denarnice, kajti minil je že drugi dan križarjenja, mi pa smo še daleč daleč od cilja.
Celoten prispevek najdete tu.