A gre lahko sploh še kaj narobe?
Kar groza me je, kaj vse gre lahko narobe, če se na pot odpravljaš sredi zime. Ninino delo na ladji se začne jutri. Danes je krenila na pot proti Miamiju, letela naj bi z našega letališča do Pariza in nato naprej v Miami, a se je zalomilo že na slovenskem letališču. Let je bil zaradi snežnega meteža prestavljen, zaradi česar je Nina v Parizu zamudila avion za Miami.
Ampak to še zdaleč ni konec neprijetnega. Dobila je sicer let iz Pariza do Atlante in nato iz Atlante do Miamija, kamor je prispela ob polnoči. Njena prtljaga pa se je nekje na poti izgubila, poleg vsega pa so ji oddali tudi rezervirano sobo v hotelu, ker je zaradi zamude aviona prispela šele sredi noči. Toliko sem izvedela preko njenega Facebook profila. Srčno upam, da zjutraj prispe do svoje ladje Navigator of the Seas v Fort Lauderdale in da se njeno delo na ladji začne. Brez dodatnih težav, ker če gre pa lahko še kaj narobe...
Skoraj tako sem živčna, kot da bi šlo zame. Komaj čakam, da punca sporoči, ali je dobila svojo prtljago, kakšen je bil sprejem na ladji, kakšno ima cimro in ali je 'kopalnica' v kabini res tako majhna, da lahko opravljaš potrebo in se tuširaš hkrati, ali je dobila uniformo, ki ji ustreza, kakšni so sodelavci, shop manager, pa seveda tisti crew bar pod palubo, kjer je Heineken baje pol dolarja,... Hjoj, vse me zanima, vse. Predvsem pa to, ali je vse v redu.
Verjetno se Nina zdaj kar nekaj dni ne bo oglasila, ker bo jutri cel dan imela en kup drugih opravkov, prvi mesec pa baje novinci za delo na ladji nimajo kaj dosti izhodov. Razen, če bo izkoristila internet na ladji (ampak bo drago plačala). Samo, da se javi, na hitro sporoči, kaj in kako, in nadaljuje svoje delo na ladji z največjim veseljem. Upam, da bo vse v redu. In da bom tudi jaz kmalu del vsega tega in bom lahko iz lastnih izkušenj govorila o vsem, kar me zdaj tako zanima. 🙂