Home, sweet home
Končno doma. Kakšen je bil let? Pa let je bil v redu, no, varno sem pristala na ameriških, nemških in slovenskih tleh. Ampak čemu toliko ur čakanja na letališčih, še zdaj mi ni jasno? Baje da če čakaš na let več kot 8 ur, ti mora podjetje plačati hotel. Meni ga ni. Recesija???
V glavnem, bilo je tako: v Seattlu so nas z ladje na letališče pripeljali okoli pol desetih zjutraj. Moj let je bil ob 23:33, svoje prtljage pa ne moreš oddati prej kot 4 ure pred letom. Z dvema kovčkoma, ruzakom in osebno torbico (moja 'osebna torbica' je bila v obliki velike torbe za na plažo, kamor sem stlačila vse možno) sem se namestila v en kot in se tam 10 ur presedala iz ene ritnice na drugo, na stranišče nisem upala, ker nisem nikomur zaupala svoje prtljage, torej si tudi nobene tekočine nisem upala piti in tako sem lačna in žejna komaj dočakala uro 19:30, ko sem lahko pohitela na mesto za dvig letalske karte in oddajo check-in prtljage.
Em... Večji kovček je bil pretežak za 3kg, zato sem nekaj cunj navlekla nase, nekaj stlačila v ruzak in torbico, drugače bi morala za pretežko prtljago plačati $100. In po novem drugi kos prtljage za nas, posadko, ni več brezplačen. Od kdaj to, ne vem, ker sem še pred 195 dnevi na Bahame lepo in mirno priletela z vso prtljago brezplačno. No, pa sem doplačala za drugi kovček $70. Domov pa sem sredi poletja prišla kot Eskim, v zimskih škornjih in s tremi zimskimi jaknami v rokah (ker pač ni bilo prostora v kovčkih).
Še malce dremanja do prvega poleta, tri in pol urni let do Chicaga, čakanje 9 ur na naslednji let, torej še malce presedanja in poležavanja (tokrat le z ruzakom in torbo, ker mi kovčkov ni bilo treba prevzeti vse do cilja), klatenje po letališču (lahko bi šla tudi ven, vendar ob šestih zjutraj tam ni nič zanimivega, pa tudi kaj preveč varno ni tam naokoli hoditi z vsem nakitom in prisluženimi zelenci v torbi). Let od Chicaga do Frankfurta je minil prijetno in hitro. Na sedežu pred sabo sem imela ekran, 100 različnih filmov, novih, starih, tujih, komedij, družinskih, risank, kar ti srce poželi, pa še igrice zraven. Pogledala sem si oba dela risanega filma Happy Feet (s pingvini), neko komično serijo Family Guy, za katero do te pogodbe sploh še slišala nisem, pa so me potem na ladji hitro poučili o tej neokusni risanki, potem pa še malce igrice Sudoku in tisto, kjer moraš tri enake barve spraviti v isto vrsto,...
V glavnem, na koncu je vse bilo ok, vsa prtljaga je prispela na cilj (ne tako kot prejšnjič, ko se je en kovček odločil počakati v Parizu), jaz sem doma, zdrava in srečna. Jutri pa k zobozdravniku spuliti predzadnji zob. Auuuu!
Celoten prispevek najdete tu.