Katastrofa od pogodbe
Kaj naj recem? Vsi so mi govorili, da na Karibih ni denarja. Ampak ne, jaz sem rinila sem, kot da mi je mar samo za plazo in morje. In ko sem dobila ladjo Norwegian Getaway, sem mislila, da bom imela vse. Najnovejsa ladja, ki naj bi prinesla vec denarja kot ostale tu naokoli, in shopping pristanisca, kjer bom lahko uzivala v svojem hobiju, polezavanju na plazi in ogledovanju izlozb. Haha. Zacetek pogodbe je bil cudovit, obetajoc. Za postavitev trgovin na ladji in prva krizarjenja, kjer so nasi gostje bili novinarji, potovalni agenti ipd. itd, in je ladja bila vec kot pol prazna, smo prejeli kar lep kupcek denarja, dela je bilo obcutno manj kot zdaj, ko krizarimo s pravimi gosti. Zdaj pa da niti ne govorim, pod kaksnim stresom smo, ker nikakor ne moremo doseci cilja. Managerji se odlocajo za drasticne ukrepe, trgovine obracamo na glavo, da izvlecemo se kaksen dolar iz gostov, poleg vsega pa nam manjka pet (5) navadnih trgovcev, posiljajo pa nam le osebe, ki delajo trening za nek polozaj. Kako naj team normalno deluje, ce dobesedno 1/4 teama sestavljajo taki in drugacni managerji (z mano vred, ki delam trening za pomocnico managerja)? In potem pricakujejo vrhunske usluge in rezultate, a nimamo ljudi, ki bi stregli gostom. Halo. Povzetek zadnjega meseca dela na ladji: placa za prvo redno krizarjenje je bila najnizja, kar sem kdaj prejela, od takrat gre samo se nizje in nizje. Vsi smo razocarani in razburjeni, ni nam jasno, kaj se dogaja, delamo veliko vec, kot smo pricakovali, imamo obvezne treninge, ki se jih moramo udeleziti v prostem casu, denarja pa ni. Jaz osebno sprejemam dodatno delo, saj delam trening, sama sem se odlocila za to. Ampak ostali? Ko koncno najdes cas za sprostitev na plazi ali za kosilo v restavraciji na kopnem, ti namestijo nek trening ali karkoli. Dve punci sta dali odpoved, ena caka na odobritev premestitve nazaj na Celebrity Cruises, ljudje zbolevajo kot po tekocem traku,... Ne zdi se nam vredno. Pa sem razmisljala o podaljsanju pogodbe. Haha. Ni sans. Ne na tej ladji. Nikoli. Ladja, ki pluje iz Miamija na Karibe... Nikoli vec. Pa niti ni Miami kriv. Si lahko mislite, da do zdaj sploh se nismo imeli obiskov iz pisarne? Govorili so nam, da bodo ljudje iz glavne pisarne vsak teden na ladji, da bomo dan prej cistili in loscili do dveh zjutraj, da se vse sveti. Ni jih se. Morda zato, ker smo v Miamiju ob sobotah in si ne zelijo kvariti vikendov. Morda. To pogodbo bom koncala. Tako ali drugace. Nerada obupam in kljub vsem tegobam placa, ki jo trenutno prejemam, se vedno presega placo, ki bi jo za isto delo prejemala v Sloveniji. Se vedno sem na Karibih, ceprav redkokdaj dobim priloznost iti ven, oziroma ce imam prosto dopoldne ali popoldne, ga kar prespim. Nimam vec energije, pa je sele cetrti teden rednega dela. Kaj se bo?
Celoten prispevek najdete tu.