Nejcu v spomin
"Vem kako boli, ce se srce boji, da izgubilo bi vse, za kar zivi!" Nejc... Nazadnje sva se videla pred 10 leti in enim dnevom. Z motorjem si se pripeljal pred naso hiso, dogovarjala sva se za obisk v Portorozu, kamor cez 10 dni odhajam na studij,... Poklicala sem kolegico, da te pride spoznat, saj si takrat bil ena vecjih pop zvezd na slovenskih tleh in so vse najstnice norele za tabo. Rekla je, da se ne mudi, da ima casa na pretek. Takrat sem te zadnjic videla. Delo na ladji mi je ze drugic preprecilo, da bi ti prizgala svecko na grobu. Ampak nisem pozabila nate. Nikoli ne bom. Mini zabave na vlaku, pijacke pred in po pouku, pogovori na skarpi pred naso hiso, oh, in ja, ko sem mislila, da sem zaparkirana na parkingu pri solskem igriscu, pa si me resil,... Potujem po svetu, spoznavam na tisoce novih ljudi, znanci in prijatelji prihajajo in odhajajo, ampak ti, Nejc, ostajas z mano. Vedno in povsod. Pogresam te.
Celoten prispevek najdete tu.