Nina poroča z ladje
Evo eno izčrpno poročilo iz prve roke. Poročevalka je seveda naša Nina, ki je prva od nas dobila delo na ladji in že 10 dni veselo križari po Karibih. Internetna povezava je zelo počasna, zato se bo javljala bolj poredko. Če je že v portu, se bo seveda najprej javila domov in ne bo proste urice preživljala za računalnikom in nam pošiljala pozdravčke in poročila. Povsem logično in razumno. Za to poročilo, ki mi ga je poslala, sem ji pa res izredno hvaležna. Nina, you rock, baby! 😉 Tako dobro si vse napisala, da ti bom ukradla kar nekaj besed!
Ok, najprej nekaj nasvetov glede ročne prtljage. Nina žal še vedno ni dobila svoje prtljage (grozno, grozno, grozno), zato priporoča, da v ročno prtljago obvezno spakiramo vse za prvo silo; spodnje perilo vsaj za en teden, čevlje za delo na ladji, kopalke, nekaj za na plažo in najnujnejša oblačila. In uniformo!!! Ona svoje še ni dobila. Če punce nimamo tistega navy blue krila za vsak slučaj, obvezno v ročno prtljago spakirati črn hlačni kostim! Njeni sodelavci imajo vsak svojega, o obljubljeni Starboard uniformi ne duha ne sluha.
Svetuje, da postavljamo vprašanja za (citiram) "vsaki božji prdec"! Njej nihče nič ne pove, dobesedno je prepuščena sama sebi. Drugače je delo na ladji kul, dela vsak dan. Vsi na novo zaposleni imajo prva dva tedna obvezna izobraževanja in treninge, da pridobijo vse potrebne certifikate, zato zdaj ni v vsakem portu prosta. Delo na ladji je popolnoma drugačno kot v Sloveniji, še pravi. Na začetku dobiš "buddy-ja", ki skrbi zate (Nina ima Gregorja iz Ajdovščine in pravi, da bi brez njega že zdavnaj vrgla puško v koruzo). V njeni ekipi jih je 12 (iz Peruja, Čila, Indije, Hrvaške in Srbije, cimra pa je Švedinja). Na ladji Navigator of the Seas jih je 45 iz bivše Juge, ki so ustvarili kar nek svoj team, kjer vsi držijo skupaj. Če pa to ni nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi po vsem, kar je ona doživela... 🙂
Hrana: horor. Nina je sendviče, tortice in jogurte s kosmiči, in bi vse na svetu dala za burek in čevape! 🙂
Zdaj pa najboljše - roba (tako je Nina poimenovala moško populacijo). "Braziljerosi" so tako dobri!!! Ko jih vidi v fitnesu, bi jih... (ne bom nadaljevala, ker...) 😀 Arrrrrr!!! Mali Filipinosi so prijazni in ustrežljivi, ta črni so blebetave face, gejev je malo morje (artisti oziroma plesalci).
Na koncu pa sporoča, da ostanimo pozitivni! Meni je najpomembnejše, da sem iz tega njenega javljanja dobila občutek, da punca ne glede na to, kaj vse se ji je zgodilo, dejansko uživa. Verjetno ni več stvari, ki bi še lahko šla narobe (razen seveda, če ne dobim datuma za delo na ladji), zato sem jaz še vedno čisto navdušena in optimistično čakam na Helenin mail, v katerem me bo vprašala, če sem pripravljena na odhod. Jaaaaaa, let's gooooo. Delo na ladji čakaaaa!!! 😀
Celoten prispevek najdete tu.