Novo leto, novo življenje
Kaj naj rečem? V leto 2012 sem vstopila s strtim srcem, bolečino v duši, izgubljenimi mislimi in mešanimi občutki. Moji načrti so bili premestiti se na ladjo zdaj že bivšega fanta, čim prej, sploh mi ni bilo pomembno, kako in kam, le da bi bilo čim prej. Ampak njegovi načrti so se spremenili, baje je dojel, da za naju ni prihodnosti in da je bolje, da ostanem na svoji ladji, ker bo nama kasneje še težje, če njega naslednjo pogodbo pošljejo na eno od ladij, kjer Starboard Cruise Services nima trgovin. Hh... Samo za info, če si par, enostavno izpolniš obrazec s prošnjo, da vaju pač pošljejo na isto ladjo, kar običajno tudi upoštevajo. V glavnem, slišala sem polno zgodb z njegove strani, zakaj tako in zakaj ne tako, polno tolažečih besed, ki me niti približno niso pomirile,.... Vsak drugi dan me je čakalo njegovo sporočilo, kako trpi, kako je izgubljen, kako ga boli, kako me še vedno ljubi, ampak... Whatever, whatever!!! Nisem odgovorila niti na enega.
Tako sem na lastni koži spoznala, kaj ship life resnično pomeni. Nisem bila nikakršna izjema. Delo na ladji ni za naivne ljudi. Moraš biti bee-yatch, izkoristiti vsakogar, ki ti pride prav, in predvsem skrbeti najprej in edino za svojo zadnjico.
Pozabiti moram na prejšnjo pogodbo, kajti tokrat je vse drugače. Drugi ljudje, drugačen način dela, izkušnje iz preteklosti... Vse to te spremeni. Postaneš previdnejši, vse ti je bolj jasno. In začneš sprejemati nov način življenja, kajti ne preostane ti nič drugega kot zliti se z ostalimi 95% posadke, ki na ladji uživa in ne načrtuje prihodnosti.