Oh, moja familija
Koncno je prisel tudi ta dan. In minil, prehitro, kako pak. Ampak tako lepo jih je bilo videti. Ogled ladje ni trajal dlje kot eno uro. Ko so prisli, sem jih najprej odpeljala v restavracijo na kosilo. Baje so nekaj pomalicali ze po poti, ampak saj veste, ko prides v novo restavracijo in je hrana vsepovsod okoli tebe, se vedno najde se malce prostora v zelodcu za nekaj novega.
Potem se malce obhoda po ladji, sladoled, kavica, koktejli, pivo in podobno. Zal sem jih morala za dve uri pustiti same, ker smo imeli obisk iz glavne pisarne, sam sef naega podjetja nas je prisel obiskat ravno na ta dan, tako da...
V glavnem, bilo je lepo. Spoznali so Akshaya. Iiii. Hihi...
Family on Celebrity Solstice
Glede posiljanja stvari domov pa takole. Cunje sem spakirala v skatlo, izpolnila papir in ga odnesla v crew wellfare, pa mi je Gospa rekla, da je carinski pregled v Benetkah ob petih popoldne. Sem vprasala, ce se ne da nic prej, ker v tem casu res ne morem biti tam zaradi obiska iz Miamija. Pa je rekla, naj jo poklicem ob desetih zjutraj na dan, ko prispemo v Benetke. Jo poklicem, je rekla, da naj bom ob poldne na gangwayu (izhodu z ladje), da bodo cariniki tam. Pa nisem mogla biti tam, ker sem zunaj iskala svoje obiske. Poklicem jo deset minut kasneje, pa me nadere, zakaj nisem prisla ob poldne, da je zdaj prepozno in naj pridem nazaj ob petih. Nasi varnostniki bi me pustili ven z ladje, pa je ravno ona prisla tja in mi spet rekla, da ne morem zdaj. Ves kaj? Skatlo sem dala sestri, oni so vse cunje in vse, kar je pac bilo notri, spakirali v svoje torbice in ruzake, in stvar je bila resena. Ne pa da jaz hodim iz ene pisarne v drugo, se prerekam in gledam na uro, ali bom ob poldne na gangwayu. Pa sploh ker nisem imela nicesar za prijaviti. Samo cunje, je bela cesta.
Celoten prispevek najdete tu.