Orkan Gabrielle nam je presekal pot
Kako sem alergicna na slabe vremenske razmere, ki nam dobrodusno podarijo se en dan plutja po morju, ko bi morali biti ze v pristaniscu. Grrrr!!!! V drugi pogodbi, med plutjem po juzni Ameriki okoli Čilea in Argentine na ladji Celebrity Infinity se mi je ze zgodilo, da smo namesto vplutja v pristanisce morali ostati na morju, ker so pristanisce zaradi nemogocih vremenskih razmer zaprli za ves promet. Kdor je bil notri, je ostal notri, kdor je bil zunaj, je pac plul nekam brezveze s hitrostjo 1 vozelj na uro, da ne bi prehitro prispeli na naslednje pristanisce. Jaz sem te srece, da vedno ostanem zunaj.
Tokrat naslednjega pristanisca ni bilo, nase edino pristanisce z NCL Breakaway je na Bermudih, Royal Naval Dockyard. In to je bilo zaprto, mi pa smo ostali zunaj. Zakaj? Ko smo v nedeljo izpluli iz New Yorka, je vreme bilo lepo, soncno, nebo skoraj brez oblakov. Dlje ko smo pluli, vec dezja nas je spremljalo po poti. Od New Yorka do Bermudov potrebujemo dva dni pocasnega plutja in drugi dan na morju se je preko zvocnikov v prostorih za posadko oglasil kapitan.
Pojma nisem imela, kaj se dogaja zunaj, ker oken pac nimamo, cele dneve sem prebila v skladiscu, pa tako ali tako je zunaj le malce bolj dezevalo in bilo vetrovno. Kapitan je zacel. "Na Bermudih jutri zjutraj pricakujejo orkan Gabrielle,..." Ne, ne, ne mi tega govorit, daj mi eno jutro, da lahko spim vsaj do desetih, pleaseeee! Ampak ne.
Dodal je: "Pristanisce bo zaprto do poldne, zasidrali naj bi se nekje okoli dveh popoldne, nadaljne informacije se sledijo."
Ok, pac bo zjutraj treba vstati prej, ob pol osmih, in se spet zapreti v skladisce, nadaljevati s pripravo skladisca na inventuro. Manager nas je obvestil, da bodo trgovine seveda odprte, nekje do poldne. Ok, kaj moremo. Poletne sezone je tu konec, zdaj se bo zacelo tako vreme, nikakvo. Aha, cez dve uri novo obvestilo kapitana: "Zal se je orkan Gabrielle okrepil, pristanisce bo zaprto najmanj do petih popoldne, zasidrali naj bi se okoli sedmih. Vendar po vremenskih slikah sodec se lahko zgodi, da..."
Ne!!!!!
"... da bomo na Bermude prispeli sele naslednje jutro. Nadaljne informacije se sledijo."
Neeeee!!! OMG!!! Orkan, Gabrielle! Whatever!!! Dajte mi malce prostega casa, no, pa ne moremo delati vsak dan cel dan, brez svezega zraka in dnevne svetlobe! Vsakokrat, ko sem sla v kabino, sem preverila gps sliko, kje se nahajamo, kako blizu smo, kako hitro oziroma pocasi plujemo. Orkana na ladji ni bilo cutiti, kajti pluli smo dalec stran od Bermudov, nikamor, kar tja nekam proti jugo-zahodu. Mami sem poslala sporocilo, da me naslednji dan ne bo na skype, ker smo zaradi orkana ostali na morju. No, verjetno me tako ali tako ne bi bilo, ker ce ne bi pluli, bi pa delali v skladiscu do vecera.
Tako sliko lahko spremljamo na tv v kabini vsak trenutek. Rdeca crta oznacuje pot, po kateri bi morali pluti, bela pa, kam smo dejansko pluli. Nikamor. Ko sem opazila, da se je puscica koncno obrnila dol in v smer proti Bermudom, sem si kar malce oddahnila. Ampak vseeno sem bila na trnih do naslednjega dne nekje do poldne, ko je kapitan koncno oznanil, da se je orkan Gabrielle le umaknil in bomo na Bermude prispeli okoli sedmih zvecer. Takrat smo tudi zaprli trgovine in delo na ladji se je za ta dan koncalo. Pot se je zakljucila takole, okoli in naokoli.
Zdaj pa samo v posteljo in spat, kajti naslednji dan smo skoraj cel dan delali v skladiscu, polovica teama je pomagala meni in Kate urediti vse, kar se nam je zdelo, da je se potrebno za pripravo na stetje naslednji teden.
Ne, vplutje v pristanisce sem pa se morala videti. Se ne zgodi tako pogosto, da vidim, kako se zasidramo, ker obicajno ladja v pristanisce pripluje zgodaj zjutraj, ob sestih ali sedmih. Sem prelena, da bi vstala in si sla ogledat to zadevo. Pa vedno sem se sprasevala, kako povezejo tiste vrvi od ladje do pomola itd. Hitro telefon v roke in sibaj na odprto palubo.