Pa začnimo…
Zakaj? Kako? Od kje? ... Septembra 2008 smo imeli 6. obletnico mature. Seveda smo obdelovali razne teme, tudi to, kdo zdaj kaj počne. Bivša sošolka Maja je omenila, da se je prijavila za delo na ladji in se je ravno odpravljala na zdravniški pregled v Trst. Do takrat verjetno nisem niti pomislila, da bi tudi sama počela kaj takega, čeprav sem že takrat naravnost oboževala potovanja. Poleg tega sem bila v resnem razmerju in da bi šla nekam za dlje kot en vikend brez fanta... Ne...
Letos pozimi pa sva si z (bivšim) fantom privoščila počitnice v Miamiju in 5-dnevno križarjenje po Bahamih. Destinacija je bila Miami (Florida) - CocoKay (Bahami) - Nassau (Bahami) - Key West (Florida - najjužnejša točka ZDA) - Miami (Florida). Šla sva z ladijsko družbo Royal Caribbean in ladjo Majesty of the Seas. Seveda sva uživala na polno, in čeprav je ladja bila srednjega razreda, sva se počutila kot v palači. Luksuz na vsakem koraku, hrana pripravljena na 1001 način, sadja in sladic, da se ti zvrti,... Ljudje moji, nimate pojma, kako dober je pravi ananas. 🙂
CocoCay - Bahami in naša Majesty of the Seas v ozadju
Sadni bife na palubi Majesty of the Seas
Na Key West sva se celo zaročila. Še pred nekaj meseci sem imela popolnoma drugačne načrte za svojo prihodnost. Očitno pa mi to ni bilo namenjeno, saj sem si čedalje bolj želela nekaj drugačnega, nekaj posebnega. Hotela sem med tujce, med druge kulture in običaje, v druge kraje, ven iz Slovenije.
Vedno sem čutila, da je Slovenija premajhna zame. Ne želim posploševati, niti koga užaliti, a dejstvo je, da so Slovenci preveč zaprt narod. Vse, kar je drugačno, ni dobrodošlo. Jaz pa si želim prav to. In končno sem zbrala pogum, da nekaj tudi storim v tej smeri.
Konec junija sem malo pogooglala, našla in preštudirala kar nekaj forumov (glavni je bil Delo na ladji - STA forum) in še vedno bila nadvse navdušena nad tistim, kar sem si zamislila. Delo na ladji! Preko interneta sem poslala prvo prijavnico na Invermore Shipping v Koper, ki ga vodita Helena Vehovec in Sašo Vehovec (baje mož in žena). Dva tedna ni bilo nobenega odgovora, zato sem poklicala Heleno, ki pa je ravno bila na dopustu. Čez 3 tedne sem poslala email in dobila odgovor, da bom na razgovor povabljena 'kmalu'. Kmalu? Kaj to pomeni 'kmalu'? In sem spet čakala. En teden, dva tedna, en mesec, mesec in pol... Potem pa končno email. 6. septembra je bil info meeting v Kopru s Heleno za vse, ki si želimo delati kot Shop Assistant. In sem šla. V glavnem nisem izvedela nič novega, le to, da so začetni stroški brez letalske karte 600 € (zdravniški pregled 150 €, viza za delo na ladji 100 € in provizija, ki jo zahteva Invermore Shipping 350 €) in da je na pravi job interview potrebno oditi v Budimpešto. 🙂
No, pa počakajmo še 3 tedne na ta pravi intervju. Z Američani. Posebna navodila: 'Uredite se poslovno. Zdaj smo poslovni ljudje.' Aha... Še v shopping bo treba po poslovno obleko. Ni problema. Pa pojdimo.
Celoten prispevek najdete tu.