Se vedno sem tu nekje
Da je ze toliko minilo? Vem, sprasujete se, kam sem se kar naenkrat izgubila. Jah... Moje zivljenje in delo na ladji nista vec povezana. Zame se je delo na ladji zakljucilo skoraj dve leti nazaj. Takrat sem rekla, to je moja zadnja pogodba. Ce povem po resnici, verjetno ne bi bila zadnja. A ravno takrat, v zadnjih dneh dela na ladji, sva z mozem spojila x in y, in cez 8 mesecev sva dobila eno tako malo cudovito bitjece, ki zdaj nama krajsa dneve. Ja, presvercala sem jo z ladje domov. Usojeno je tako bilo. Zdaj nasa imena tvorijo kratico SEA (Sonja, Ella, Akshay). In to cisto nenamerno. Je ze tako moralo biti. Ce bi bilo drugace, ne bi bilo prav. Morje bo vedno v meni.
V glavnem... Se vedno sem tu nekje in se vedno prejemam vrsto sporocil in vprasanj na temo delo na ladji. Iti ali ne iti? Se splaca? Kaksna je placa? Glede na razmere doma je verjetno delo na ladji se vedno dobra ideja. Pac, brez previsokih pricakovanj, in ne boste razocarani.
Vse zivljenje bom govorila... Marsikatero stvar v zivljenju bi spremenila, ce bi se dalo. A za delo na ladji mi ne bo nikdar zal. Cas tako hitro tece, mimogrede se obrne nekaj let. Naj vam ne bo zal. Za nic.
Pozdravcek iz Mumbaia.
Celoten prispevek najdete tu.