Delo na ladji

Ker smo posadka baje neodgojene divje zivali, zaradi tistega incidenta v Maleziji, nam je HR managerka (Human Resourses) skoraj prepovedala izhod na Baliju. Kaj? Mislim... Kaj?!? O Baliju sanjam, odkar vem za tropske kraje. Ze samo ime mi priklice slike precudovitih kilometrskih plaz in palm, dveh lezalnikov na plazi in soncni deznik v razlicnih barvah. Saj veste, Bali. In da ne bi smela tu ven? Sploh, ker smo tudi tu samo enkrat (drugic ladja pride sem, ko bom jaz ze doma)???!!!

Ok, gremo od zacetka. Po hodniku za posadko (na Celebrity ladjah se ta imenuje I-95, baje po neki glavni cestni povezavi v Ameriki) so polepili obvestilo gospe HR managerke glede izhoda v Baliju. Zaradi incidenta v Maleziji, seveda. Ker smo v Baliju zasidrani, nas mora do obale pripeljati tender boat. In posadka te lahko zacne uporabljati sele, ko so vsi gostje, ki zelijo ven, zunaj. Najprej torej gostje, ki so kupili izlete, potem po zvocniku sporocijo, da so tender boats na voljo tudi ostalim. V obvestilu za posadko je pisalo, da gremo lahko sele po tem obvestilu v bar za nekadilce, kjer bodo delili "vstopnico" s stevilko in ko bo poklicana ta stevilka, gre clan posadke lahko na tender boat. Se nikoli nisem dozivela kaj takega. Ampak ok, pac ne zelijo, da se vrinemo pred gosti. Ok. V obvestilu je potem tudi pisalo, kako priti nazaj na ladjo. Iz Balija naj bi izpluli ob 19h, zadnji tender boat za posadko naj bi odpeljal ob 18:15, za goste pa ob 18:30. Ok, vedno in povsod je tako.

V glavnem, v obvestilu je pisalo, da bo na pomolu ena vrsta za goste in ena vrsta za posadko, in ko bo kaksno prosto mesto na tender boat-u, bodo gor pustili tudi posadko. Logicno, kajne? Sli smo torej ven, na Kuta Beach, baje ena lepsih plazna Baliju. Ne vem, morda je nas taksist spustil ven na napacnem mestu, ker tam nisem videla nic posebnega, tako da se je moja podoba o Baliju razblinila. Edino, kar lahko potrdim je, da se tu resnicno lahko oblecete od glave do pete in obujete za le nekaj dolarjev. Preprosto, seveda. Se vedno mi je zal, da nisem kupila Reebok za $30. Grrrr! Kakorkoli ze, bilo je res vroce, nic kaj dosti za videti, nekaj fotk, malce shoppinga in nazaj v pristanisce. Tam smo bili pred 16h, torej vec kot dve uri pred odhodom zadnjega tender boat-a. Najprej smo pred stavbo cakali v vrsti skupaj z gosti, recimo okoli 30 minut in ko smo se koncno premaknili nekaj metrov, na drugo stran stavbe, smo se locili od gostov. Se se spomnite ene vrste za goste in druge za posadko? No, videli smo, da na pomolu caka verjetno okoli tristo (300!) clanov posadke, vec kot polovica nasega teama je bila tam, tudi managerji.

Posadka caka na tender boat

Gosti so bili razburjeni, ce so koga od posadke spustili pred njimi, ker so tudi oni cakali v vrsti vec kot uro. Normalno, placali so bogastvo za to krizarjenje in za ta izlet, in pricakujejo, da bo vse slo po nacrtih, nikjer nobenega cakanja ali stanja. Torej, cakamo in cakamo, pa se cakamo, eno uro, dve uri, tri ure, tri in pol. Nekateri clani posadke so tam bili celo uro pred nami, torej vec kot stiri ure kampiranja na pomolu v Baliju. Celebrity Solstice je za prevoz gostov s pomola na ladjo najel celo katamaran, ki je bil dokiran na pomolu, ker je v vrsti pac bilo prevec razjarjenih gostov, na pomolu pa cisto prevec posadke in bi trajalo celo vecnost, da s svojimi tender boat-i prepeljejo vse na ladjo. Zadnji tender boat z gosti je odpeljal okoli 18:30, zdaj pa se tristo clanov posadke. En tender boat sprejme max. 120 oseb, voznja v eno smer je trajala 25 minut. Zamislite si to. Ura je bila 19h, ko sem jaz prisla na vrsto, za mano je bilo se za en tender boat ljudi. Iz Balija smo izpluli uro prepozno, zaradi posadke, ki je bila prisiljena cakati na pomolu tri ali stiri ure.

Katastrofa, res! Tako slabe organizacije v zivljenju nisem videla. No, vsaj recem lahko, da sem bila na Baliju dlje kot gostje. Hehe. Na-na-na-na-naaa!!! 😛

Comments are closed.