Delo na ladji

Na ladji imamo običaj, da pred Božičem organiziramo 'secret Santa'. V trgovini smo to organizirali takole: vsakdo je nekaj dni pred Božičem na listek napisal svoje ime in tri želje, kaj si želi dobiti od Božička. Dogovorili smo se za znesek v višini $30. Na ladji smo precej omejeni, zato smo pisali traparije, recimo pivo, vodke, viski, največ pa parfumi. Kasneje je vsakdo izvlekel en listek in se odločil, katero od treh želja bo izpolnil svojemu sodelavcu. Po službi smo se zbrali v kabini naše managerke (njena kabina je seveda precej večja od naših), razdelili darila in skupaj praznovali (beri: zapili) Božič. Managerka je čez dan dobila informacije, kaj vsakdo od nas najraje pije, tako da nas je ta pijača v njeni kabini tudi pričakala. Jaz sem rekla Baileys Caramel, in kupila mi je celo steklenico, ki sem jo kasneje lahko celo odnesla s sabo v kabino (kar je ostalo, seveda). In to litrsko, ne 0,75l, kot imamo pri nas v Sloveniji.

Božiček

Plus še eno presenečenje. Imela je 19 papirnatih kozarcev, kolikor je nas vseh skupaj. Na vsak kozarec je napisala ime enega shoppija in jih malce zmešala ter jih zložila enega v drugega. Potem smo morali vsi skupaj izbrati eno številko, kozarec pod to zaporedno številko (oziroma njegov novi lastnik) pa dobi še eno darilo. Prost sea day. Neprecenljiva nagrada. Izbrali smo številko 5 in peti kozarec po vrsti je imel moje ime. MOJE ime. Iiiiiii. Day off!!! Cel sea day off.

In zabava se je začela. Čeprav smo naslednji dan bili cel dan na morju, kar je pomenilo, da smo tudi cel dan delali, smo po razdelitvi daril vsi šli v crew bar in feštali do jutra. Potem pa delat. Moje oči še nikoli niso bile tako rdeče. Šele v takih trenutkih človek spozna, koliko je njegovo telo pripravljeno sprejeti. Moje me je kar malce presenetilo. Cel dan sem normalno stala na nogah, nisem čutila nobene posebne utrujenosti, čeprav sem spala le dve uri, v krvi pa verjetno še vedno imela kakšen promil alkohola.

Vesel Božič vsem, ki ga praznujemo!

Comments are closed.