Delo na ladji

Archive for maj, 2011

Uniforma? Na Celebrity Infinity? Forget it. Ne duha ne sluha o uniformi za delo na ladji Celebrity Infinity. Punce, s sabo prinesite vsaj dvoje črne  ali temno modre hlače za čevlje brez pete in morda ene hlače za petke. Obvezno VSAJ dve beli bluzi, še bolj obvezno pa jakno, ki se ujema s hlačami, torej najboljše kar hlačni kostim. Bluza mora obvezno imeti ovratnik, mora pa biti zatlačena v hlače, zato imejte kostim z malce daljšo jakno. Čevlji: ene petke so dovolj - za formal night, drugače pa nekaj najbolj udobnega, kar si lahko omislite - črne mehke balerinke ali superge ali nekaj podobnega. Jaz sem si kupila črne Sketchers za 40$ (tiste superge z ukrivljenim podplatom), v njih tudi lahko delamo. Delo na ladji in petke vsak dan? Pozabite, četudi mislite, da res lahko zdržite, ker ste navajene ali whatever in so res najbolj udobni čevlji, kar jih imate, ker čez nekaj dni ne boste mogle stati niti na prstih, kaj šele na celem podplatu. Believe me!!! Fantje, črna obleka, bela srajca, črni čevlji, kravata...To velja za začetnike, navadne sales associates. Če narediš tečaj za beauty, watch ali jewerly specialist, ti ni potrebno biti oblečen v belo bluzo oziroma srajco. Punce so lahko v  bluzah različne barve ali majčki (seveda ne v navadni t-shirt majici), fantje pa v srajcah različnih barv (enobarvnih, normalno). 😀

Na Celebrity Infinity je takole: ko smo prišli, smo prejeli tri majice z logotipom Celebrity X Cruises. Ena bela, ena siva, ena temno modra. Ko imamo sea day, smo do 18h oblečeni v belo, naslednji sea day v sivo, in naslednji sea day v modro majico, potem pa spet od začetka. Punce, ki imate toliko dolge lase, da si jih lahko spnete, morate (moramo) obvezno imeti spete lase. Od 18h dalje pa moramo vsi biti oblečeni v kostim, torej črne ali temno modre hlače, belo bluzo, jakno in kravato - tudi ženske, ja. Še enkrat - bluza z ovratnikom! Če pa je formal night, pa moramo po 18h biti oblečeni formalno - torej obleka do kolen ali čez, petke, takrat imamo celo lahko spuščene lase. Lahko tudi kostim in nizki čevlji, če želite. Skratka, karkoli, razen navadne majice. No, toliko o dress code. Upam, da vam bo tole pomagalo pri pakiranju.

Moje delo na ladji bo večinoma potekalo na vodah mrzle Aljaske. Prvi port day na Aljaski, v Ketchikanu, sem mislila, da bom zmrznila. Dobesedno. Verjetno ni bilo veliko nad nulo, jaz pa brez bunde, šala, kape, rokavic... Ampak... Aljaska je res lepa. Sicer imam občutek, da mi bo v štirih mesecih grozno dolgčas tu, non stop ena in ista pristanišča, sneg in led... No... Bo že. Naslednji dan v Juneau je bil veliko toplejši, naslednji dan v Skagwayu je bil podoben dnevu v Juneau, danes pa sem v Icy Strait Point, nekje bogu iza leđa, kjer je baje nenormalno toplo za te kraje - 16 stopinj. No, evo ena slikca iz Hubbart Glacier, kjer smo imeli deck sale - na ladji zunaj ob bazenih postavimo mize in prodajamo vse, kar je povezano z Aljasko. Moja oprava je bila brezplačna. 😀 In ja, to je led na morju. Spominja na Titanik? Ne, kje pa.

Hubbart Glacier - deck sale

To so moji zadnji štirje porti. V Cartageni sem tokrat bila samo na internetu v najbližjem baru, morda 100 m stran od križarke. V Panami se nismo ustavili, v Puntarenasu (Kostarika) sem z Novozelandcem Royem in ekipo artistov šla v Hilton resort, plačala 50 $, tam pa uživala v vsem, kar je bilo na razpolago. V ceno je namreč vključena neomejena količina raznorazne hrane in pijače (ja, tudi alkoholne, koktejli, pivo, vino, kar hočeš). Največ pa sem seveda nabirala barvo, ker so pred mano 4 meseci Aljaske.

Panamski prekop

Hilton Resort - Puntarenas - Kostarika

V Acapulcu sem s sodelavci šla najprej v shopping v Walmart (recimo, da je bil približno tako velik kot Interspar v ljubljanskem Cityparku), potem pa v majhen ljubek resort Vila Vera. Včeraj pa smo bili v Cabo San Lucasu (Mehika), prav tako v nekem resortu, ogromnem, res ogromnem resortu sredi puščave (ampak ob morju), kjer ni žive duše, razen nekaj članov posadke naše ladje. Ogromno bazenov. Lepo, res lepo. Sproščujoče. Ampak ne bi živela tam, zdolgočasila bi se v dveh dneh. Sem pa zato nabrala barvo za naslednje mesece, ko moje telo ne bo videlo sončnih žarkov. Še vedno sem rdeča. Precej rdeča.

Cabo San Lucas

Danes je bil sea day, jutri pa smo od jutra do 16h v San Diegu. San Diego – kraj za shopping. Ko sem prvič prispela v San Diego, nisem imela časa za nič, ker sem z letališča takoj šibala v pristanišče na ladjo, zato komaj čakam jutri, da spoznam moj embarkation port. Potem še 2 sea days, nato zadnji port – Seattle. Nato pa Aljaska. Joy, oh, joy. Not.

Ker me pisanje sporočil preko facebooka ni več zadovoljilo, sem po treh tednih dela na ladji iz svoje kabine končno poklicala domov. Hotela sem slišati slovensko govoreče ljudi, ker sem že malce pozabila svoj jezik. Morda pa je bilo samo krivo dejstvo, da sem jih poklicala ob treh zjutraj po mojem času (8 ur za vami), po fešti v crew baru, malce opita ipd... Na ladji Celebrity Infinity imamo avtomat, na katerem lahko kupimo telefonsko kartico za 10 ali 20 $. Minuta klica v Slovenijo in Hrvaško na stacionarni telefon je 0,12 $, in ko vneseš telefonsko številko, ti ženski glas na drugi strani pove, koliko kredita imaš in koliko minut pogovora ti je ostalo. Za 20 $ sem dobila več kot 2 uri pogovora. Poklicala sem domače, se pogovarjala 5 minut, jokala skupaj z mami in razlagala, kako poteka delo na ladji, kako se imam, kako sem se vklopila v družbo, vse od a do ž, porabila pa sem en cel dolar. En dolar. Je pa 2x za razmisliti, če želite poklicati na mobilno številko, ker za 20 $ dobite le nekaj več kot pol ure pogovora, tako da... Ja, shranite si stacionarne telefonske številke (če sploh še kdo ima navaden telefon doma). Cena minute za internet na ladji pa je 0,14 $, imajo pa prastar Explorer, ki na FB ne omogoča chata, tako da... Vseeno ena ura hitro mine, prehitro, zato v portih vzemite laptop s sabo in najdite internet caffee, ker je precej ceneje. Ne pozabite slušalk in mikrofona za skype.