Delo na ladji

Archive for november, 2014

Skoraj dva meseca sem na tej ladji. Kako hitro minevajo dnevi, ne morem verjeti. Ladja dela 3- in 4-dnevna krizarjenja, teden se obrne naokoli se preden reces keks.

Na Carnival Sensation sem prisla 14. septembra, nedelja je bila. Starboard mi je placal nocitev v hotelu La Quinta v Orlandu. Res prijeten hotel z bazenom in brezplacnim internetom, zraven je McDonalds s kanto za smeti, ki ti dobesedno rece Thank you, ko odvrzes svoje ostanke. Kako srckana zadeva.

Zjutraj sem imela na voljo dva termina za prevoz do pristanisca, prvi je bil ob 7:00, drugi ob 11:30. Na papirjih, ki nam jih poslje Starboard, pise, da moramo biti v pristaniscu do 9:30. Ker je hotel od pristanisca oddaljen 40 minut voznje, sem izbrala prvo moznost, ceprav sem vedela, da nikogar ne spustijo na ladjo pred deseto, ko se vsi gostje in odhajajoca posadka izkrcajo. Do enajstih sem sedela pred ladjo in stela galebe. No, to ravno ne. Na sreco imajo brezplacni internet, pa sem poklicala domov, pa moza, pa malce brskala po fb in internetu, igrala Candy Crash in cas je nekako minil. Torej, moj nasvet: ce se pridruzujete katerikoli Carnival ladji, se ne trudite priti pred enajsto, ker tako ali tako ne morete na ladjo. Ce pridete kasneje, nihce nic ne rece, pac je avtobus imel "zamudo", prometna konica, bla bla bla, jada jada jada.

Ko sem se koncno vkrcala, me je managerka peljala do kabine, kasneje mi je razkazala ladjo in moje delovno mesto. Cudovita punca, Juznoafricanka. Res prijetna oseba, morala bi delati v oddelku za clovekove pravice. Poskrbela je za dobrobit teama. Team je bil cudovit, vsi povezani, vsa provizija se je delila enako na vse, ne glede na to, ali si prodajal stvari za $10 ali nakit za $10.000. Zato so vsi bili povezani, vsi so delali za vse. Jaz zate, ti zame. Ocitno je odvisno od managerja, kako deli provizijo. Prvic sem videla kaj takega. In prvic v moji ladijski karieri sem bila del teama, kjer je bil prav vsak sodelavec vreden svojega mesta. Zal nismo dosegali cilja, moja placa pomocnice managerja je bila nizja od moje place na NCL, ko sem bila se navadna trgovka. Ampak vse je bilo tako sprosceno, nobenega stresa, nobene gnjavaze. Ampak tudi nobenega denarja.

Managerka je cez 11 dni odsla, zamenjal jo je Indijec, ki pa je bil pravo nasprotje. Njemu je na prvem mestu bil denar, razdelil je provizijo, dobil si dolocen procent od tistega, kar si prodal. Team se je razdelil, vsakdo je skrbel za svojo placo in se boril z ostalimi. Eden se je se prav posebno trudil prodajati zgolj tisto, kar mu je prineslo dodatni denar. Stal je pred Citizen urami, ki ti prinesejo doloceno provizijo po prodani uri. Fossil in Casio na primer tebi osebno ne prinesejo nic, prinesejo pa k skupnemu koncnemu cilju in ce dosezemo ta skupni koncni cilj, je ze osnovna placa visja. Ampak to njega ni zanimalo, on je skrbel za svoj zep, kajti dobil je tisto provizijo, ne glede na to, ali smo dosegli koncni cilj ali ne. Team je zacel razpadati, ampak novi manager je poskrbel za red na delovnem mestu. Specialisti so zaceli prodajati vrednejse izdelke, kajti skrbeli so za svoj zep, in zaceli smo dosegati cilj, kar je na koncu vsem prineslo vec denarja. Bilo je stresno, ljudje so bili napeti, niso bili navajeni dela. Ampak veste kaj? Nihce ni tu, da krizari, temvec da dela in sluzi denar za podjetje in zase.

Tudi ta Indijec je cez mesec in pol odsel, premestili so ga na drugo ladjo, prisel je Romun. Ta ima spet svoj nacin dela, provizijo je razdelil nekako drugace, vendar se vedno bolj ali manj pravicno za vse. Nekaj malega je spremenil, ampak kar je najbolj pomembno, v team je prinesel novo, svezo in prijetno energijo. Takoj se cuti razlika. Se vedno dosegamo cilj, se boljsi smo, in vsi smo veliko bolj sprosceni.

Z novim managerjem delam sele en teden, ne morem reci, da vem vse o njem. Ampak saj veste, kako pomemben je prvi vtis. Zdaj verjamem, da bo ta pogodba ena boljsih zame in za moj bancni racun. Placa je namrec za 1/3 visja, odkar dosegamo cilj.