Archive for avgust, 2011
G.I. spet napadel
O G.I. sem že pisala. Pred nekaj meseci smo zaradi nesnage, ki jo naši predragi gosti privlečejo s sabo na ladjo, že morali sanitizirati vse prostore na ladji. Pred dvemi tedni pa smo spet postali tarča tega virusa, za katerega sem izvedela, da mu pravijo tudi norovirus (če vam je to kaj bolj znano). G.I. v bistvu pomeni gastrointestinal illness (ali nekaj podobnega), žrtev le-tega pa je postala tudi moja cimra. Zjutraj je bruhala, ni prišla na delo in v bistvu mi do naslednjega dne sploh kliknilo ni, kaj ji je.
Naslednji dan dopoldne nam je manager ukazal pospraviti vse z otoka in miz in takoj sem vedela, za kaj gre. Okužba gostov je bila precej obširnejša kot prvič, takoj smo zaprli območje trgovin in spet nadlegovali vsakega gosta, ki je vstopil v naše območje: Please, sanitize your hands. Thank you! Fino fajn. Bilo je proti koncu križarjenja in upali smo, da bomo z novimi gosti rešeni g.i. Ko so ti gosti odšli, smo se oblekli v posebne kombinezone, rokavice in maske in sanitizirali vse trgovine, bare, vse kabine na ladji. Vse vse.
Evo naš manager - g.i. buster 🙂
Moja kabina je verjetno bila najbolj sanitizirana zaradi moje bolne cimre (ki je mimogrede niso izolirali, spala sem v isti kabini, se tuširala pod istim tušem, pa vseeno nisem zbolela, čeprav je g.i. visoko nalezljiva bolezen, ker očitno dovolj dobro skrbim zase).
Zaprli so nam disko, sobo z igrali, prepovedali jesti v območju za goste, celo naše jedilnice niso več bile samopostrežne, ampak smo morali čakati v vrsti in osebi za pultom pokazovati, kaj želimo in koliko želimo. Nič več kečapa in majoneze po želji, olja in kisa, soli in popra, nič več pijače po želji, ker se nam ni dalo čakati dodatnih 15 minut v vrsti, da dobimo, kar želimo. Od takrat še nismo odprli otokov (kjer mimo grede delam jaz in sem zdaj brezposelna oziroma se sprehajam od trgovine do trgovine in prodajam zrak), ker imamo strašno čudnega novega OMM (Onboard Marketing Manager), ki meni, da je staff bar lahko odprt (kjer se seveda tre posadke, ker nimamo kam drugam iti), da imamo lahko mize v trgovinah, od včeraj tudi zunaj trgovin, ne pa tudi stvari na otokih, včeraj so ponovno dprli disko za posadko in vse kaže, da bo ok, le moje delovno mesto mora ostati zaprto. Zato tudi ne dosegamo cilja in konec križarjenja dobivamo 'napitnino', kot temu rečemo, namesto plače. Jutri bomo videli, ali smo izven tveganega območja, kajti od zadnjega prijavljenega primera mora miniti 72 ur. Potem pa s polno paro nad gostove denarnice, kajti minil je že drugi dan križarjenja, mi pa smo še daleč daleč od cilja.
Nova tetovaža
Od mojega prvega tetoviranja je minilo skoraj šest let. Tetovirala sem se 28. septembra 2005 na absolventskem izletu na Kreti - tetovaža je bila 100€, denar za njo pa je dal moj takratni fant. In ne, nisem bila pijana. Tip, ki me je tetoviral, mi je poskušal dopovedati, da se bom prav gotovo še kdaj tetovirala, ker redki ostanejo le pri eni tetovaži. Ne in ne, ena je dovolj, sem ga prepričevala. Ampak nekje tri leta nazaj sem se odločila, da želim novo tetovažo. Našla sem motiv, ki se ga po treh letih še vedno nisem naveličala gledati(kar je seveda dober znak), nekaj ljudi, ki tetovirajo v Sloveniji, se pozanimala o ceni (med 150 in 200 €), le še za termin bi se morala dogovoriti. Ampak saj veste... Moraš poklicati, se dogovoriti za ceno, čakati dva-tri tedne, se odpeljati v nek drug kraj,...
Na ladji sem že prvi teden od več kolegov slišala, da imamo Filipinca, ki tetovira izjemno dobro in normalno cenovno precej ugodnejše, kot pri nas. Kocka je padla. Prejšnji teden sem se pozanimana, kdo to je, kdaj ima čas in koliko računa. Ker je ta tip sodelavec mojega Turka, mi je dal posebno ceno (baje).
Danes ob dveh zjutraj, po dveh Smirnoff Ice, je prišel čas za mojo novo tetovažo. Po 15 minutah sem imela na levem zapestju vtetovirano 'No Fear' - ime mojega kluba tajskega boksa. Tretja tetovaža, angelček in hudiček na desnem gležnju, pa pride malce kasneje. Mogoče jutri, ko pozabim, kakšen zvok ima igla in kako sem zatiskala oči ob vsakem vbodu. Heh... Ma ne, v bistvu sploh ni tako hudo. Bolečino lahko primerjam z depiliranjem nog, česar smo pa punce že navajene, kajne? Pa konec koncev, a sem fajterka ali ja? 😀
Cena za obe tetovaži: $120. Tax and Duty Free in shops on board. Hehe...
Ko se razpršilec vode vključi kar sam od sebe…
Tri kabine stran od moje se je pred dvema dnevoma okoli petih zjutraj vključil razpršilec vode. Nikjer nobenega ognja ali dima, voda je začela špricati brez razloga. Si lahko mislite, ob petih zjutraj, ko se verjetno šele prvič obrnete v postelji, pa vas zbudi mrzel tuš - dobesedno? Čez eno uro pa moraš vstati in na delo, ker imaš nenavadno nerazumevajočega managerja???
Prav to se je zgodilo dvema puncama iz foto oddelka. In kaj lahko storiš? Vstaneš kar se da hitro in poskušaš rešiti, kar se rešiti da. Prenosnik, fotoaparat in vse dodatke za ne vem koliko tisoč dolarjev, ker delaš za foto oddelek in ki si jih za delo na ladji seveda moral sam kupiti, spominske kartice,... Na cunje pa kar pozabi, ker so vsepovsod in ne veš, kaj bi vzel. In vse je tako ali tako že mokro, s prenosnika in fotoaparata kaplja voda, ti pa ves premočen stojiš pred kabino, v pižami, in nič ti ni jasno.
Ko končno nekdo pride ugasniti razpršilec, se ta malce kasneje ponovno vključi in po novem šprica umazano vodo, tako da je potem vse ne le mokro, ampak tudi umazano.
Punci sta bili isti dan preseljeni v drugo kabino, v stari kabini in pred njo pa so namestili dve ali tri naprave, ki vsrkavajo vlago. Zdaj, po dveh dneh, v kabini in okoli nje še vedno tako nagravžno smrdi, da grem mimo le z zatisnjenim nosom. Niti predstavljati pa si ne morem, kako se punci zdaj počutita, ker sta v nekaj minutah ostali brez vsega. In kdo jima bo povrnil vso škodo? Kupil nov prenosnik in fotoaparat, opral perilo in potovalke, čevlje,...? Kakšen lep spomin na delo na ladji, kajne?
Evo še fotka, kako izgleda kabina po nepričakovanem tuširanju.
Pranje perila na Celebrity Infinity
Preden se je moje delo na ladji začelo, sem se spraševala, kako bom skrbela za svoje umazano perilo. Po resnici povedano doma nikoli nisem prala perila, in če sem poštena, niti ne vem, kako se prižge pralni stroj. Ups... Kolegica, ki je šla na ladjo pred mano, je rekla, da vse da čistilcu, ki jim čisti sobo in plača za pranje perila, ker se ona nima časa ukvarjati še s tem.
Na Celebrity Infiniti je tako: imamo pralnico, kamor lahko daš oprati svoje perilo. Pranje enega kosa perila stane $1,00. Drago, če pomisliš, da imaš ne vem koliko parov nogavic in spodnjega perila, majic itd. Poleg tega baje skoraj obvezno nazaj dobiš napol oprano perilo, nekaj manjka, nekaj je uničeno, skrčeno, potrgano, karkoli, perilo pa dobiš čez 2-3 dni.
Jaz nikoli nisem dala svojega perila v pralnico. Prva cimra mi je pokazala, kako se uporabljata pralni in sušilni stroj v pralnici, namenjeni posadki, ki želimo sami skrbeti za svoje perilo. Na celi ladji imamo baje le eno pralnico z enim pralnim in enim sušilnim strojem. Zdaj pa si zamislite, kako srečen moraš biti, da naletiš na prazen stroj, ko se odločiš oprati svoje perilo. Pranje perila ponavadi traja pol ure, sušenje pa najmanj 40 minut, v večini primerov pa moraš na sušilni stroj čakati, ker se tam suši perilo osebe, ki je prala perilo pred tabo.
Torej, če si rojen pod srečno zvezdo, celoten proces traja približno uro in pol, o likanju pa ne duha ne sluha, ker običajno ni časa, ali nihče nima likalnika, pa tudi nikoli nisem videla nikogar v pralnici, da bi likal perilo. In na prvi pogled likanje niti ni potrebno. Ko izvlečeš perilo iz sušilnega stroja, lepo zložiš, daš v omaro ali obesiš na obešalnik in zadeva je rešena. Konec koncev, dobro je, za kogar je. Heh...
Cene pijače in prigrizkov na Celebrity Infinity
Zapisala sem si nekaj cen nekaterih pijač v staff baru in crew baru (disku) na Celebrity Infinity. Cena je v obeh barih enaka, k vsem cenam pa avtomatsko prištejejo še 10% napitnine. Voda 1l = $1,00 Sok v pločevinki 0,33l = $0,60 (ledeni čaj, fanta, coca-cola, sprite,...) Smirnoff Ice 0,33l = $1,75 Becks & Heineken $ Corona 0,33l = $1,15 6-pack Coors Light = $4,50 6-pack Corona & Heineken = $6,00 Absolut vodka 1l = $18,00 Absolut vodka 0,02l = $2,30 Red Bull 0,25 l = $2,30 Twix & Snickers = $0,90 Pringles (čips v tubi) = $2,60
Russian Bazaar
Aljaska je nekoč pripadala Rusiji, Amerika je celotno ozemlje baje odkupila za nekaj dolarskih centov na kvadratni kilometer. Smešno. No, prav zato lahko zdaj v vsakem portu najdemo trgovine z ruskimi izdelki, tistimi babuškami, svetniki, ruskimi kapami... Na Celebrity Infinity en dan v tednu posvetimo ruski dediščini in iz skladišča privlečemo vse, kar imamo na to temo. Vsak dan imamo tudi bingo, ko morajo gosti ugibati ceno izloženega Faberge jajca iz naše zbirke. Na Celebrity Infinity imamo kar nekaj različnih Faberge jajc s ceno od $12.500, najdražje jajce pri nas pa je Admiral Red, z mešanico 24-karatnega zlata in srebra, izdelan iz ne vem česa, v sebi ima neke diamante ali kaj, stane pa $35.000. Lepa cena za eno jajce. Na spodnji sliki pa je 60th Anniversary Egg, ki je bil izdelan za neko obletnico v Izraelu. Cena tega je $29.500, v sebi ima šest rubinov in nekaj diamantov. Takole smo ga čuvali Charliejevi angelčki. Heh...
Port manning
To pomeni, da moraš ostati na ladji. Zadeva gre takole: v vsakem pristanišču je iz vsakega oddelka ena oseba port manning (baje zgolj zato, da ladja ne ostane popolnoma prazna). Ne moreš ven, ker varnostnike na vhodu (gangwayu) sistem opozori, da imaš sporočilo. Pravi: 'You have message!'. In zelo dobro veš, kakšno sporočilo te čaka. Ostati moraš na ladji, vse dokler le-ta ne izpluje iz tega pristanišča. Naslednji dan je port manning eden od tvojih sodelavcev.
Jaz sem danes port manning v Juneau. Tu smo od dveh popoldne do desetih zvečer. Zunaj je po dolgem času spet lepo vreme, sonce in precej toplo ozračje za aljaške razmere, jaz pa na ladji. Kaj početi do enih zjutraj, ko se začne party? In ne, ne morem biti s svojim Turkom, ker dela.
Prošnja za vrnitev na Celebrity Infinity
To je moja prva pogodba, moje prvo delo na ladji. Vsi vemo, da ni tako enostavno vklopiti se v popolnoma drugo družbo, med ljudi z vseh koncev sveta. No, meni ni bilo težko, imela sem Hrvatico Oro, ki me je vpeljala v družbo, Makedonca Zorana, ki me je spoznal z vsemi Makedonci na ladji, in navsezadnje vse moje Balkance, s katerimi sem se družila na zabavah.
Ko si določen v en razred ladje (Celebrity Infiniti pripada Millennium razredu, kjer so še ladje Celebrity Constellation, Millennium in Summit in so identične ena drugi), običajno krožiš le med ladjami istega razreda. S prijateljico Alino iz Romunije sva se odločili, da želiva delo na ladji nadaljevati na Celebrity Infinity. Ne le zato, ker tu že poznava kar nekaj ljudi, ampak tudi, ker ta ladja decembra svojo pot nadaljuje v Južno Ameriko.
Moje prvo delo na ladji se zaključi 13. oktobra, počitnice doma pa naj bi trajale maksimalno dva meseca. Managerju sem omenila, da želim priti nazaj na to ladjo, izpolnil je obrazec, kjer je označil, da imam tukaj tudi partnerja (haha), v mailu pa je dopisal še, da sem močen timski igralec in glede na to, da se Celebrity Infinity seli v Južno Ameriko, me močno priporoča za novo sezono, ker se odlično znajdem v skladišču. Datum povratka: začetek decembra.
Zdaj pa samo čakamo odgovor iz pisarne v Miamiju, kjer oblikujejo sezname, ali bodo moji prošnji ugodili ali ne. To bom vedela še pred koncem te pogodbe.