Podaljsana pogodba – spet
Vceraj zjutraj sem vse spakirala. Le nekaj drobnarij sem pustila zunaj, kar bi vrgla stran zadnji dan. Dneve, ma kaj dneve, ure sem odstevala do odhoda. Ampak usoda je zelela drugace.
Cisto nepricakovano je vceraj umrl managerjev tast. Z zeno, naso beauty specialistko, sta takoj odletela domov. Uredila sem jima hitro letalsko karto, vse papirje za nujni odhod, prevoz od pristanisca do letalisca,... Poklicala sem v pisarno in jim javila slabo novico. Sozalje, a prvo vprasanje je bilo, kdaj grem domov. Rekla sem cez dva dni. Am... A je mozno, da bi podaljsala nekaj dni, morda dva tedna, dokler ne najdejo zamenjave? Da prevzamem polozaj managerja in vodim tim? Am... Wau... Pred mano naj bi bili zadnji dnevi na ladji, ne vracam se vec, dusevno se ze pripravljam na zadnje ure dela na ladji, oni pa mi ponudijo polozaj managerja? Saj sem si zelela priti najvisje kar lahko, a to je prislo tako nepricakovano, da sem se kar tresla. Jokala, pa ne zato, ker ne grem domov, ampak ker se je vse tako hitro obrnilo na glavo, da sem zacela dvomiti, ali se lahko sprijaznim s se dodatnimi desetimi dnevi dela, ko sem v mislih ze skoraj doma.
Ja, lahko podaljsam, doma se nic takega ne dogaja, da bi morala biti tam. Dva tedna, ok, ni problema. Oh, kako so mi bili hvalezni. Verjamejo vame, manager jim je vedno govoril, da mi vse zaupa. Pa tudi res sem vse naloge opravljala sama, manager je hodil le na glavne sestanke, ki so bili za managerje. Vse ostalo je bilo na meni, tako da me ni skrbelo, kako bomo poslovali, dokler ne pride novi manager. In tako sem ostala sama. Moz gre domov, jaz se s prtljago namesto na letalisce selim eno palubo visje, v managerjevo kabino, in iz kosa za smeti vlecem nazaj bluze, ker pac ostajam se nekaj dni, morda dva tedna.
Srecno na novem polozaju, Sonja, Gift Shop Manager.
Celoten prispevek najdete tu.