Delo na ladji

... druga polovica pridemo na vrsto zelo kmalu, je sporočila Helena Vehovec, ko sem ji poslala email za delo na ladji. Ja, izjemno nestrpna sem in ker sem zelo nerada v tako 'vprašljivem' položaju, sem jo včeraj kar kontaktirala. Zanimalo me je, ali se nahajam le na spisku 'in case of emergency', glede na to, da sem na intervjuju za delo na ladji v Budimpešti rekla, da potrebujem le toliko časa, da si uredim papirje (kar jim zelo prav pride v primeru, če nekdo da 'izredno odpoved'), ali me bodo za delo na ladji upoštevali tudi, ko onim gor poteče pogodba.

Helena Vehovec mi je danes že odgovorila (tako kot mi je še vedno do zdaj), da oni nimajo spiska 'in case of emergency', ampak samo GAP POOL, kjer smo vsi kandidati. Ko torej nekdo namerava zapustiti ladjo, oni iščejo njegovega naslednika, in vsi smo potencialni kandidati.

Cozumel, Mexico - tu se dobimo s puncami na pivički

Nimam pojma, kako izbirajo te kandidate, ker sem sama recimo napisala na prošnjo, da sem pripravljena iti takoj, medtem ko so drugi napisali datum dva, tri mesece vnaprej. Kakorkoli že, srčno srčno upam, da bo ta Helenin 'zelo kmalu' res zelo kmalu. Ok, drugo leto, s tem sem se že sprijaznila, ampak naj bo kmalu drugo leto. 🙂 Optimizem me še ni napustil, še vedno sem polna pričakovanj glede urejanja papirjev za delo na ladji, potovanja, prvega srečanja s cimro, sodelavci, ostalo posadko,...

Kar groza me je, kaj vse gre lahko narobe, če se na pot odpravljaš sredi zime. Ninino delo na ladji se začne jutri. Danes je krenila na pot proti Miamiju, letela naj bi z našega letališča do Pariza in nato naprej v Miami, a se je zalomilo že na slovenskem letališču. Let je bil zaradi snežnega meteža prestavljen, zaradi česar je Nina v Parizu zamudila avion za Miami.

Ampak to še zdaleč ni konec neprijetnega. Dobila je sicer let iz Pariza do Atlante in nato iz Atlante do Miamija, kamor je prispela ob polnoči. Njena prtljaga pa se je nekje na poti izgubila, poleg vsega pa so ji oddali tudi rezervirano sobo v hotelu, ker je zaradi zamude aviona prispela šele sredi noči. Toliko sem izvedela preko njenega Facebook profila. Srčno upam, da zjutraj prispe do svoje ladje Navigator of the Seas v Fort Lauderdale in da se njeno delo na ladji začne. Brez dodatnih težav, ker če gre pa lahko še kaj narobe...

Skoraj tako sem živčna, kot da bi šlo zame. Komaj čakam, da punca sporoči, ali je dobila svojo prtljago, kakšen je bil sprejem na ladji, kakšno ima cimro in ali je 'kopalnica' v kabini res tako majhna, da lahko opravljaš potrebo in se tuširaš hkrati, ali je dobila uniformo, ki ji ustreza, kakšni so sodelavci, shop manager, pa seveda tisti crew bar pod palubo, kjer je Heineken baje pol dolarja,... Hjoj, vse me zanima, vse. Predvsem pa to, ali je vse v redu.

Verjetno se Nina zdaj kar nekaj dni ne bo oglasila, ker bo jutri cel dan imela en kup drugih opravkov, prvi mesec pa baje novinci za delo na ladji nimajo kaj dosti izhodov. Razen, če bo izkoristila internet na ladji (ampak bo drago plačala). Samo, da se javi, na hitro sporoči, kaj in kako, in nadaljuje svoje delo na ladji z največjim veseljem. Upam, da bo vse v redu. In da bom tudi jaz kmalu del vsega tega in bom lahko iz lastnih izkušenj govorila o vsem, kar me zdaj tako zanima. 🙂

Pa sem dočakala tudi ta veseli december. Naša Nina čez dva dni leti proti Miamiju, mi pa bomo tu še kar nekaj časa odmetavali sneg, drgnili zaledenele šipe, se drsali po ledu, hodili naokoli kot zabundani Eskimi, jaz bom poleg vsega še 'tepena', ker me naslednji teden čaka tekma v lowkicku... Zunaj sneži in temperatura je pod ničlo, zato mi je več kot potrebno nekaj podobnega temu videospotu, da se malce dvignem z realnih tal in si začnem v živo predstavljati, kako bo, ko se bo začelo moje delo na ladji. Komaj čakam! 🙂

Aruba, Jamaica, ooo I wanna take ya, Bermuda, Bahama, come on pretty mama... Arrrrrrrrr!!!!!

Delo na ladji se zame letos očitno še ne bo pričelo. Še vedno ni nobenih novic s Helenine strani, kar me že malce deprimira, ker res nisem želela dočakati prve snežne pošiljke nove zimske sezone (pa tudi nobene ostale pošiljke ne), ampak dobro. Baje je vsaka stvar za nekaj dobra, bo pa tudi ta. 27. rojstni dan bom pač praznovala doma. Samska. Prvič po osmih letih.

Pustimo to. Danes sem se zgodaj popoldne v Celju dobila z vsemi, ki smo skupaj potovali v Budimpešto na intervju za delo na ladji. Ena v petek že potuje v Miami, pa smo nekako našli čas, da se (verjetno še zadnjič) vsi skupaj dobimo in malo podebatiramo o tem in onem. Dobili smo se v City Centru v prijetnem lokalu Coffee Republic, po dveh urah debate pa smo se preselili v mehiško restavracijo Imperio Mexicano. Restavracija, ki bi jo z veseljem še kdaj obiskala. Pa tako prijazen natakar je bil. 😉 Ker nekih posebnih sladic niso imeli, smo se kasneje preselili čez cesto v slaščičarno in kavarno De la Creme v Planetu Tuš, kjer sta nastali tudi spodnji dve fotografiji. Tudi v to slaščičarno bi se še kdaj vrnila. 🙂

Včeraj, preden sem zaspala, sem pomislila, da bi lahko vsakemu od njih nekaj podarila. Nekaj čisto majhnega, simboličnega. In sem iz omare privlekla nekaj, kar mi je ostalo še od januarskih počitnic v Miamiju.

Good luck coin for everybody

Pa je vsak dobil good luck coin - one dime. To je desetina dolarja oziroma 10 centov. Vse skupaj nič, pa vseeno ena malenkost, ki jo lahko vedno nosijo s seboj in se me morda spomnijo, ko bodo nekje na Karibih brskali po svojih denarnicah. Good luck to everybody and bring home as many dimes as possible! V prenesenem pomenu, kajti mislim na tiste največje zelence, ki obstajajo! 😀

Stran ni več dosegljiva

Pravkar sem ugotovila, da nekatere povezave na mojem blodu niso več aktivne. Ko sem hotela pogledati, kje bi bila danes, če bi mi uspelo dobiti tisto delo na Celebrity Constellation, sem ugotovila, da povezava ne deluje več. Škoda. Ne vem, zakaj brišejo destinacije, ki so že v teku, saj bi verjetno marsikateri družinski član ali prijatelj kdaj pa kdaj želel preveriti, kje se v tistem trenutku nahaja njihov sin ali hčerka, brat ali sestra, mož ali žena, prijatelj ali prijateljica,... Hm...

No, kakorkoli, se opravičujem, če ravno tista povezava, ki ste jo želeli preveriti, ne deluje več. Jaz nič kriva. 🙁

Ko sem v torek od Helene dobila email, ali sem čez 4 dni (to bi bilo včeraj) na voljo za delo na ladji, sem se odločila, da bom, kljub temu, da na ladjo Celebrity Constellation ne grem, čim prej opravila vse, kar lahko opravim že zdaj, da ne bom pri naslednjem takem obvestilu preveč v gužvi. Zato sem že šla v shopping v dm, kjer sem za razne kozmetične pripomočke zapravila skoraj 130 €. 😀 Heh...

Ni šans, da kje zgrešim ta pinki kovček

Nakupila sem toliko stvari, kot da grem nekam globoko v deževni gozd, kjer ni možno kupiti teh zadev. Ampak v pol leta se bo vse porabilo, sem prepričana. Šamponi in balzami za lase, geli za tuširanje, zobne krtačke in paste, krtača in glavnik za lase, kremice in losjoni, dezodoranti, parfumi, laki, šminkice, barvice in svinčniki za oči, senčila za veke take in drugačne barve, obliži, pa seveda krema za sončanje in po sončanju, ipd. itd. 😀 Polovico kovčka mi bodo zasedli samo ti kozmetični pripomočki, ki tehtajo menda 10 kg. Torej lahko spakiram samo še 9 kg oblek. Mission impossible! Kam naj stlačim majčke, hlačke, oblekice, trenirke, kopalke, kopalne brisače, take in drugačne čeveljčke, spominke na moje najdražje,...??? Oh joj, koliko selekcije me še čaka. Bog ne daj, da me dajo na kakšno ladjo, ki bo plula po Aljaski. Kam za vraga naj potem dam volnene puloverje, tunike, pulije, debele žabe, škornje, šale, kape, rokavice,...???

Očitno je odločitev, da zapustim Slovenijo, začela vplivati na mojo 'psiho'. S tem seveda ne mislim, da sem si premislila ali prinesla kakšno novo odločitev, ki bi vplivala na moje delo na ladji. Ne, nikakor ne. Ampak torkovo obvestilo, ki mi ga je poslala Helena Vehovec, mi je dalo malce misliti. Čeprav sem bila že pred 2 meseci na razgovoru v Kopru in pred enim mesecem na intervjuju v Budimpešti, in sem skozi dala vso proceduro in izpolnila vse potrebne papirje, sem šele dan ali dva po tem emailu začutila, da gre zdaj pa zares. Res zares.

Tako malo je manjkalo, da bi zdaj že bila na svojem novem delovnem mestu. Pred nekaj urami bi izplula iz Barcelone in začela svoje prvo delo na ladji. V torek se še nisem povsem zavedala, kaj bi Helenino obvestilo lahko pomenilo zame in za moje življenje. Ne bi se imela časa posloviti od svojih prijateljev, kolegov, sodelavcev,... Ne bi imela niti časa nakupiti vse potrebno (zobno krtačko in pasto, gel za tuširanje, šampon in balzam za lase, aceton in vato in vse druge kozmetične pripomočke). Ne bi imela časa zamrzniti dodatnega zdravstvenega zavarovanja niti urediti novega za tujino, spremeniti naročniškega razmerja na SiMobilu, urediti pooblastila, da mi marca nekdo zavaruje 'Golfića',... Iti po sestavljanke, ki sem jih nesla uokviriti... Toliko stvari bi bilo še potrebno postoriti.

Kljub vsemu temu pa me je najbolj razžalostilo zavedanje, koga in kaj vse puščam za sabo. Pred spanjem sem se zagledala v fotografije, ki jih imam v sobi in neke druge predmete. Fotografije s prijateljico Petro, s sestrama in nečakinjama, s tekem, ki so za mano in v medalje, ki jih imam obešene po sobi... V valovito ogledalo, ki ga imam za vrati, vijolične stene, ki sem jih sama prepleskala in dekorativne stiroporne plošče na stropu, ki sem jih sama nalepila...

Vedela sem, da bom čez tri dni še vedno doma, ker se delo na ladji zame ne bo pričelo že ta teden, pa vseeno... Občutki, ki so se zbujali v meni zaradi dejstva, da bom nekega dne pa res odšla, so bili nepričakovani. Pogrešala bom več ljudi in več stvari, kot sem si mislila. Vedno sem mislila, da me skoraj nič ne veže na dom in na Trebnje, ampak sem se motila.  Družina, Petra, klub, klub in še enkrat klub. 🙁

Solze so kar tekle, jaz pa sem se poskušala prepričati, da bo še vse v redu. Da mi tudi na ladji ne bo nič manjkalo, ker je delo na ladji kot ustvarjeno zame in si tega resnično želim, in da je povsem normalno, da sem malce nostalgična. Še vedno se prepričujem...

Delo na ladji Celebrity Constellation mi očitno ni 'usojeno'. Kar mi ni preveč všeč, ker sem preštudirala že vse njene lastnosti, ki so mi hudo všeč. Ladja ima toliko različnih relacij, da... Ja... Bom vseeno opisala, kam vse bi plula, čeprav ne bom. 🙁

Celebrity Constellation

Torej, delo na ladji bi začela 6. novembra v Barceloni. Celebrity Constellation ima na sporedu same 2-tedenske relacije, cene pa se gibajo med 1.050 $ za notranjo kabino in 6.890 $ za suite (različne destinacije, seveda). Pred mano bi bilo 15-dnevno čezatlantsko križarjenje. Prva relacija na Celebrity Constellation bi bila naslednja: Barcelona - Palma De  Mallorca - Alicante - Malaga (Španija) - dan na morju - Madeira (Portugalska) - Tenerife (Kanarski otoki) - 7 dni na morju - Fort Lauderdale (Florida). Naslednja, ki bi se začela 20. novembra, bi bila 15-dnevno križarjenje po eksotičnih južnih Karibih: Fort Lauderdale (Florida) - 2 dni na morju - Philipsburg (St. Maarten) - St. Johns (Antigua) - Castries (St. Lucia) - Bridgetown (Barbados) - St. George's (Grenada) - dan na morju - Willemstad (Curacao) - Oranjestad (Aruba) - Kralendijk (Bonaire) - 2 dni na morju - Fort Lauderdale (Florida). Arrrrr... Rajsko! Potem so še relacije, kjer bi obiskala Tobago, Kolumbijo, Costa Rico, Panamski prekop, Mehiko (Acapulco - oh ja) in Kalifornijo. Rojstni dan bi praznovala nekje na morju med Curacaom in Florido. 🙂 7. maja pa bi se Sonja podala na plovbo nazaj do Evrope. 16-dnevno čezatlantsko križarjenje, ki bi potekalo po naslednjem programu: Fort Lauderdale (Florida) - 6 dni na morju - Ponta Delgada (Azori) - dan na morju - Lizbona (Portugalska) - 2 dni na morju - Cherbourg (Francija) - Le Havre (Francija) - Dover (Anglija) - Amsterdam (Nizozemska). In Sonja bi tu verjetno zaključila svoje prvo delo na ladji. Datum bi bil 3.junij 2011. 🙂

Ali pa bi me morda premamilo še križarjenje po Skandinaviji in Rusiji? No, pa poglejmo, kateri porti bi me čakali tam na severu. 13-dnevno križarjenje po Skandinaviji in Rusiji bi se začelo 3. junija, relacija pa bo naslednja: Amsterdam (Nizozemska) - dan na morju - Warnemunde (Nemčija) - dan na morju - Stockholm (Švedska) - Helsinki (Finska) - 2 dni v St. Petersburg (Rusija) - Tallinn (Estonija) - dan na morju - Copenhagen (Danska) - dan na morju - Amsterdam (Nizozemska). Moje delo na ladji bi se zaključilo 15.junija 2011. Nazaj bi verjetno šla 2. avgusta na podobno skandinavsko-rusko zadevo, 7. septembra pa bi se preselila na Mediteran - 13-dnevno križarjenje po grških otokih in Turčiji. 5. novembra, torej čez eno leto, pa bi se zopet podala na ono stran Alatantskega oceana.

Ja, lepo sem preštudirala relacije te ladje. Ampak kaj mi bo to, če pa ne grem na Celebrity Constellation??? 🙁

Se bo končno delo na ladji začelo tudi zame? Am... Verjetno ne še, ker... Hm... Zadeva je taka. Danes zjutraj mi je Helena Vehovec iz Invermore Shipping poslala email, kako hitro sem pripravljena na odhod za delo na ladji. Prvi stavek mi je bil seveda všeč. Zelo všeč. Nepopisno všeč. Začela sem se tresti, roke sem imela v sekundi ledeno mrzle, živčna sem bila sto na uro... In potem naslednji stavek: "Imamo eno odprto mesto 6. novembra." Kar cmok se mi je naredil v grlu. 6. november? To je čez 4 dni! Am...

Ponudba za delo na ladji

Še čisto 'omamljena' od sprejete novice sem seveda Heleni odgovorila, da sem na voljo takoj, a me skrbi, da ne bom v tako kratkem času mogla urediti vize in zdravniškega pregleda. Ker nisem niti 5 minut mogla počakati na njen odgovor, sem jo še poklicala in se še malce bolj pozanimala o ponudbi za delo na ladji, ki sem jo pravkar sprejela. Helena Vehovec mi je rekla, da je prišlo do izrednega dogodka in nujno iščejo nekoga, ki je na razpolago takoj. Baje bi se dalo tako hitro urediti zdravniški pregled in vizo, a bo šlo precej na tesno. Ker so Američani povpraševanje po kandidatu poslali vsem agencijam, moram zdaj počakati na odgovor iz Miamija, ali sem sprejeta jaz, ali me je že prehitel nekdo, ki včeraj ni imel praznika. Helena Vehovec mi je rekla, da ladja izpluje iz Barcelone, zato sem se malce ustrašila, da ne bi slučajno plula po Mediteranu (ker mi ta destinacija še najmanj diši - preblizu je :P). Seveda sem jo potem vprašala, za katero ladijsko družbo in ladjo gre, in sem sama takoj po pogovoru preverila destinacije te ladje.Gre za ladijsko družbo Celebrity Cruises in ladjo Celebrity Constellation. Nova ladja, pet zvezdic, same 2-tedenske destinacije, ogromno različnih pristanišč,... 🙂 Celebrity Cruises - Constellation: popolna ladja, kaj boljšega si skoraj ne bi mogla zaželeti. Ampak... 🙁

Helena Vehovec naj bi mi danes proti večeru sporočila, kakšen je odgovor iz Miamija. Je sicer rekla, da jim bo omenila, da bom verjetno potrebovala kakšen dan več, in da četudi mi ne uspe dobiti to delo na ladji, da sem še vedno na vrhu spiska za 'case of emergency'. Hm... Ne vem, ta ladja in destinacija in vse skupaj je res odlična ponudba in mi bo grozno žal, če bom vse skupaj zamudila samo zato, ker je včeraj pri nas bil praznik. 🙁

Danes sem dobila email od Petre, sopotnice v Budimpešti, da ji je Helena Vehovec včeraj sporočila datum odhoda in ladjo. 🙂 Torej ima že polovica bejb iz naše skupine datum in ladjo. Petra je dobila ladjo Liberty ladijske družbe Carnival - ladijske družbe, ki je namenjena predvsem mladim in je bolj ali manj poznana kot družba s 'fun ships', odhaja pa 8. januarja 2011.

Carnival Liberty

Seveda sem takoj preštudirala destinacije te ladje, Carnival Liberty. Petra bo prvič šla na 7- oziroma 8-dnevno križarjenje po vzhodnih Karibih, prvo delo na ladji bo tako začela opravljati na destinaciji Miami (Florida) - Half Moon Cay (Bahami) - St. Thomas (Deviški otoki) - San Juan (Puerto Rico) - Grand Turk (glavno mesto otočja Turks and Caicos - prvič slišim, ampak zagotovo je tudi tam rajsko) - Miami (Florida). Bejba torej potuje iz Miamija, povsem možno pa je, da se bo nekje na morju srečala z našo Nino. Seveda punci tega ne bosta vedeli, ker ne bosta imeli čas gledati skozi okno, ampak... Že občutek, da je nekdo, ki ga poznaš, morda le nekaj 100 m stran od tebe, mora biti nor. 🙂

Petra bo s Carnival Liberty seveda potovala tudi po drugih destinacijah. Tudi njo čaka Jamaica, Mehika, Caymanski otoki, Bahami (in moj Nassau - oh, spomini), pa še neki porti, za katere še nikoli nisem slišala, ampak ok. 🙂 Glede na razpored te ladje nič ne kaže, da bo Petra delo na ladji opravljala tudi na Mediteranu. Gor bo najmanj pol leta, domov pride na naše poletje, doma je 2 meseca, preskoči zimo in tako naprej... 🙂 Oh ja...

Petra, zate velja vse isto, kot sem že spodaj napisala Nini! Javi se, uživaj še za nas, ki še nimamo datuma, nujno odpri Facebook profil!!!! in piši, kaj ti dogaja, in tako naprej. 🙂 Srečno pot, čim manj zapletov pri urejanju dokumentacije, čim cenejšo letalsko karto do Miamija,... Kaj še, kaj še? Ne vem. 🙂 Čestitam!!! 😀

Kdaj bo meni Helena Vehovec poslala ta težko pričakovan email? Kje je moj datum? Kje je moja ladja? Kdaj bom zase raziskovala svoje destinacije in iskala fotografije svoje ladje po spletu in...?

Žalostna novica za vse nas, ki smo nameravali kakšen teden pred začetkom pogodbe odleteti v Miami (če se bo tam začelo naše delo na ladji) in malce raziskovati kraje. Helena Vehovec je pojasnila še eno meni do zdaj neznano zadevo. Zadeva je naslednja: mi bomo v Ameriko vstopili s posebno vizo, ki jo pač imajo vsi, ki opravljajo delo na ladji. V državo ne bomo vstopili kot navadni turisti, zato se tudi ne bomo smeli sprehajati po državi kot navadni turisti. V Ameriko bomo lahko prispeli le en dan pred vkrcanjem na ladjo, kar pa je seveda absolutno premalo za raziskovanje Amerike. 🙁

Zadnje jutro na Majesty of the Seas - v ozadju Miami

Sploh nisem zadovoljna. Pa res sem imela v načrtih odpotovati malce prej, da se še malce razgledam, morda že takoj kupim nov mini laptop, na katerem bom pisala svoje prigode in nezgode, naredim 500 novih posnetkov, obiščem plažo, ulice in trgovine, kjer sem bila januarja in se spominjam 'dobrih starih časov',...

Miami Beach - Nikki Beach (tole bi pa blo za ponucat)

Ah ja... Upam, da bomo lahko vsaj po opravljeni pogodbi podaljšali bivanje v Ameriki in si takrat privoščili malce zapravljanja in razgledovanja. Kako pa to izgleda, da greš v Ameriko, pa moraš iz letališča takoj v pristanišče in iz pristanišča takoj na letališče??? 🙁

Začelo se je preračunavanje. Skoraj 2000 € je potrebno imeti privarčevanih, če si si omislil delo na ladji. Ko sem se lotila tega 'projekta', sem mislila, da bom potrebovala okoli 800 €, maksimalno 1000 €. No, že po prvem info meetingu z Invermore Shipping v Kopru mi je bilo jasno, da bo končni znesek presegel 1000 €, sploh ko je Helena Vehovec začela naštevati, kaj vse je potrebno urediti za delo na ladji.

100 € viza za delo na ladji + 150 € zdravniški pregled + 350 € provizija podjetju Invermore Shipping = 600 € + seveda letalska karta do letališča, ki je najbližje pristanišču, s katerega izpluješ. Že to je okoli 1000 € (pač odvisno od tega, s katerega pristanišča kreneš na pot: enosmerna Dunaj-Miami je, če imaš srečo,  nekaj manj kot 300 €).

Na intervjuju v Budimpešti so nas seznanili še z nekaterimi stroški: 100 $ za uniformo, 500 $ neka varščina (če slučajno ne oddelaš pogodbe do konca, ampak to po 6 mesecih oziroma pred odhodom domov dobiš nazaj) + pomorska knjižica (tu pride še obvezen tečaj prve pomoči) 250 € (Helena Vehovec je rekla, da nam to menda ni treba, ker so koncesionarji, ali nekaj takega) + v angleščino prevedeno in notarsko overjeno potrdilo o nekaznovanosti 40 € + prevoz z letališča do pristanišča in prenočišče (ker verjetno nihče ne pride isti dan v pristanišče) cca. 100 $ + seveda prevoz od tvojega lastnega doma do letališča (verjetno na Dunaj, Benetke, München ali tam nekje - recimo, da to častita oči pa mami) + denar za s sabo (ker s praznimi žepi pač ne moreš na pot) 200 $ = okoli 1200 $ = 1000 € + krilo v mornarsko modri barvi in bela bluza s kratkimi rokavi (za vsak slučaj, če tvoja uniforma še ni ready) + 2 večerni toaleti (še dobro, da sem januarja v Miamiju kupila Calvin Klein obleko) + čevlji + verjetno še kaj = ... Ja...

Am... Ja, takle mamo. Začetna investicija za delo na ladji se je torej povišala na okoli 2000 €. Ampak jaz sem še vedno čisto navdušena in komaj čakam svoj datum! 😀

V petek sem izvedela, da ima ena od mojih sopotnic v Budimpešto že datum odhoda za delo na ladji. Ta srečnica je Nina. Helena Vehovec ji je poslala email s ponudbo, ki jo Nina seveda ni mogla odbiti (kateri norec, ki ga zanima delo na ladji, bi pa jo?). Nina odhaja 4. decembra na ladjo Navigator of the Seas ladijske družbe Royal Caribbean International. O.M.G., čisto sem zelena od zavisti. Hah... Ne, saj ne. Seveda sem vesela zaradi nje. Ampak saj poznate tisto grdo slovensko lastnost. Nisem nevoščljiva, sem ji pa fouš. Takooo fouš! Sorry, Nina (saj veš, da ne mislim nič slabega). 😀

Navigator of the Seas

Ladja Navigator of the Seas ima več različnih destinacij, skoraj pri vsaki pa izpluje iz Fort Lauderdala na Floridi. Srečnico Nino čaka delo na ladji in križarjenje po zahodnih Karibih. Prvo bo 6-dnevno križarjenje po Karibih na destinaciji Fort Lauderdale (Florida) - George Town (Grand Cayman) - Cozumel (Mexico) - Fort Lauderdale (Florida). Takoj za tem ima 5-dnevno križarjenje po Karibih na destinaciji Fort Lauderdale (Florida) - Cozumel (Mexico) - Fort Lauderdale (Florida).

In potem... Potem ladja odpluje na Haiti in Jamaico!!! In Nina skupaj z njo. Pred njo je 6-dnevno križarjenje po Karibih na destinaciji Fort Lauderdale (Florida) - Labadee (Haiti) - Ocho Rios (Jamaica) - Fort Lauderdale (Florida). In tako naprej (seveda bo vmes tudi destinacija, kjer bo pristala na Bahamih). Enkrat pa bo celo priplula na Mediteran, če jo delo na ladji ne bo preveč zamorilo in bo prekinila pogodbo še pred iztekom 6 mesecev (ampak to se seveda ne bo zgodilo).  Maja 2011 ima namreč ladja Navigator of the Seas v načrtih 14-dnevno prekooceansko križarjenje, destinacija pa je Fort Lauderdale (Florida) - Tenerife (Canary Islands) - Palma De Mallorca (Spain) - Ajaccio (Corsica) - Civitavecchia (Rome - Italy). To križarjenje bo za Nino kar naporno, saj bo ladja na morju 7 dni brez postanka, to pa pomeni, da bodo trgovine odprte od 9h zjutraj pa vse do polnoči vsak dan. Skoraj brez počitka.Ufff.

Po tem križarjenju pa ostaja na Mediteranu in bo plula na Sicilijo, do Aten, Turčije in Krete ter nazaj v Rim. Tam nekje pa se ji konča pogodba in bejba bo pripotovala domov iz Rima (še z avionom se ji ne bo potrebno voziti cel dan). Oh ja... Srečnica, res, ni kaj. Ali pa tudi ne, če je imela v načrtih po končani pogodbi malo še raziskati Miami in podobno.

Vse destinacije ladje Navigator of the Seas ladijske družbe Royal Caribbean International si lahko ogledate s klikom na zgornjo sliko.

Nina, srečno pot, javi se kaj, pokadi enega na Jamajki še zame, fotografiraj 'sve i svašta', piši blog, tako kot ga pišem jaz, itd. itd. 🙂 Pridemo za tabo!!! 😀

Verjetno nisem edina, ki vsake pol ure čekira mail, če ne bi slučajno prišlo kakšno obvestilo iz Kopra oziroma datum za delo na ladji. Ja, izjemno sem neučakana, čeprav vem, da lahko mine tudi pol leta, preden dobim datum. Vendar ko sem danes videla, da mi je Helena Vehovec poslala mail, mi ni bilo čisto nič jasno. V zadevi je namreč pisalo 'Steiner Interviews'. Steiner?

Steiner je podjetje, ki zaposluje osebe za 'lepotne popravke' - za delo na ladji iščejo predvsem frizerje, manikerje, pedikerje, maserje, fitnes trenerje, ipd. Zakaj mi je Helena Vehovec poslala vabilo na Steiner Interview, če nisem poslala prijavnice za nobeno od teh del? Intervju bo v Kopru 20. oktobra 2010, tam pa bo potrebno na svojem modelu pokazati svoje spretnosti. Ne, ne, to ni zame. Helena Vehovec se je prav gotovo zmotila in mi po pomoti poslala vabilo na Steiner Interview. Grem pa rade volje za model, če ga kdo potrebuje. 😀

Morda bo pa tudi zame kaj kmalu priromal kakšen mail v moj inbox. Morda že letos. I wish...

Včeraj popoldne je Helena Vehovec iz Invermore Shipping preko emaila poslala tudi uradno obvestilo, da sem sprejeta. 🙂 Ponovno je bilo treba izpolniti nek formular, v bistvu vprašalnik, koliko smo si kaj zapomnili z intervjuja, pa kako bi reagirali v določeni situaciji ipd. Takoj izpolnit in podpisat in do naslednjega dne vrniti njej, je pisalo. Kako naj ji ob pol sedmih zvečer pošljem podpisan formular, če pošte ne delajo več? Izpolnila sem vse in Heleni zadevo poslala nepodpisano, če pa potrebuje podpis, naj pa sporoči in ji bom te papirje poslala po pošti. Naslednji dan mi je Helena Vehovec odgovorila, da potrebuje zadevo podpisano in naj to skeniram in pošljem nazaj. Kje naj zdaj dobim skener? Poklicala sem jo in jo vprašala, če ji lahko faksiram, ker mi trenutno skener ni na razpolago. Ja, seveda lahko faksirate, Sonja. In sem. ... In zdaj spet čakamo. 🙁

Pa je prišel tudi ta dan. 26.09. Oziroma 25.09.2010, ko se nas je zbralo 5 osebkov, vsi zainteresirani za delo na ladji kot Shop Assistant. Petra iz Novega mesta, Monja iz Lenarta, Matej in Nina iz Maribora ter moja malenkost, Sonja iz Trebnjega.

SLO crew - Petra, Monja, Matej, Nina & I

Ob 10h smo se dobili v Mariboru na Pobrežju (pred Lidlom) in skupaj nadaljevali pot proti Budimpešti. Uredila sem nam prenočišče v hostlu Aventura Boutique Hostel Budapest, ki se nahaja le okoli 300 m stran od hotela Hilton West End, kjer smo 26.09. imeli job interview. S postanki smo na cilj prispeli okoli 15h, stvari odnesli v sobo - Space Room, moj golfić parkirali pod okno, se opremili s fotoaparati, da smo bili kot Kitajčki, in se napotili v mesto. Moj prvi obisk Budimpešte in Madžarske nasploh. Lepo je bilo. Res lepo. S klapo na zgornji sliki smo se tako dobro ujeli, kot da se poznamo že več let. Zvečer smo si privoščili še Laško, ki so ga stregli za vogalom hostla, potem pa počasi šli spat, da bomo zjutraj sveži za job interview. Ob 8h zajtrk za 1,5 €, ki so ga postregli v hostlu (sokec, piškotki, 2 bombetki, 2 topljena sirčka, paštetka, buter, marmelada, čaj in/ali kava), nato urejanje v poslovneže, sprehod do Hiltona, ob 9:30 skupinski meeting in predstavitev za delo na križarki, potem pa čakaj pred vrati na vrsto za individualen intervju s Hugom iz Peruja, preseljenim v Miami.

Me, Myself & I

Vmes smo šli še v Starbucks, ostali na kavo, jaz pa na tole zadevo na krožničku spodaj, ker mi je padel sladkor. 😀

Raspberry Cheese Cake - mmmmm

Naša skupinica je na vrsto za intervju prišla zadnja. Z najtežjim delom smo končali okoli 16:30. Jaz sem že takoj izvedela, da sem 'hired', medtem ko je Hugo ostalim iz moje skupinice, pa tudi večini drugim rekel, da se še slišijo. Hm... Happy for me, ampak kaj to pomeni za ostale? Je morda samo pozabil vsakemu povedati, da izpolnjujejo pogoje, ali...

No, kakorkoli že, zdaj imam (tako kaže) dve možnosti za delo na ladji. Kaj pa zdaj? Čakam, da pride prva ponudba, pa kar tisto zagrabim in šibam na morje? Bar Assistant za Carnival ali Shop Assistant za bog ve katero ladijsko družbo? Baje Helena Vehovec do konca tedna pošlje mail. Kaj bo tam pisalo, ne vem, ampak se ga že veselim. Morda pa že prav kmalu zapustim Slovenijo (in upam, da tudi Evropo). 🙂

Do takrat pa bo bolje, da se posvetim fajtu, ki ga imam to soboto v Krškem. Državno prvenstvo v K-1. 🙂 Samo da se še kakšna nasprotnica najde. Zadnjo sem pred enim tednom na Ptuju v low-kicku knockoutirala v 2. rundi... Oprosti, Tjaša.

Začelo se je, začelo se je!!! 😀 Sašo Vehovec mi je poslal email z vabilom na intervju s predstavnikom ladijske družbe Carnival Cruise Line - za delo na križarki, seveda. Baje najboljša ladijska družba, pri kateri lahko pristaneš. Party ladje, bolj ali manj za mlade,... Uf... Vzela sem si prost dan v službi in se 22.09.2010 napotila v Koper. Sašo mi je dal še številko Mihe iz Novega mesta, pa sva šla skupaj. On za Waiter Assistant, jaz pa za Shop Assistant v trgovini s cvetjem. Ne razumem se kaj dosti v cvetje, ampak ok... Ni važno, glavno da dobim delo na ladji.

Seveda sem oblekla novo poslovno obleko, ki sem si jo kupila v Orsayu. Samo bluzo sem imela drugo, da ne bi Helena Vehovec rekla, da nimam denarja za dve bluzi. 🙂 Ob 10h naj bi bili v Kopru, ampak smo zamujali. Že tako so me izdajali živci, potem smo pa še sedež Invermore Shipping iskali okoli Cimosa in Dinosa kot nori. Skriti pa so, ja. Potem pa niti za list papirja nimajo, da bi ga na vrata nalepili in napisali Invermore Shipping ali kaj podobnega. Ampak glavno, da smo našli.

Sedež podjetja Invermore Shipping v Kopru

Potem sva z Miho opravila nek Marlin test preko interneta. Izredno uspešna sem bila, 96%. Še obvladam angleško. Yes. 😀 Potem pa je bilo potrebno čakati do 16h, da pride tisti Američan - Eric something. Tip je deloval malce zategnjen, ampak se je izkazalo, da je kar ql. Pogovarjala sva se o Slavonskem Brodu, mojem rojstnem kraju, kjer je on imel pred 2 leti intervjuje. In o Savi in ribičih... 🙂 Heh... No, v glavnem, povedal je, da žal ni več prostora v trgovinah, mi je pa ponudil delo Waiter Assistant. Niti najmanj nisem bila zagreta za delo s hrano, sploh pa nimam nobenih natakarskih izkušenj. Potem pa mi je ponudil delo v baru, ki je baje lažje, in omenil, da lahko kar takoj na ladji managerju rečem, da me prestavijo v trgovino, ko se sprosti prvo mesto. Pa sem sprejela.

Naslednji dan mi je Sašo Vehovec poslal mail, da sem uspešno opravila intervju in naj sporočim datum, kdaj lahko začnem z delom. Seveda sem odgovorila 'A.S.A.P.' (as soon as possible oziroma čim prej). Ampak počakajmo, da vidimo, kako se bodo zadeve odvijale v Budimpešti. Helena Vehovec je rekla, da bo tam malce drugačen intervju, malce daljši, nekaj se bomo morali predstavljati pred vsemi, se razdeliti v manjše skupine in iskati skupne točke... Hm... Kakorkoli že, eno delo na ladji mi je skoraj že zagotovljeno, kar je seveda pomembno, ni pa mi všeč, da niti približno ne vem, kdaj bom šla. A bom še celo zimo v Sloveniji? :S

Zakaj? Kako? Od kje? ... Septembra 2008 smo imeli 6. obletnico mature. Seveda smo obdelovali razne teme, tudi to, kdo zdaj kaj počne. Bivša sošolka Maja je omenila, da se je prijavila za delo na ladji in se je ravno odpravljala na zdravniški pregled v Trst. Do takrat verjetno nisem niti pomislila, da bi tudi sama počela kaj takega, čeprav sem že takrat naravnost oboževala potovanja. Poleg tega sem bila v resnem razmerju in da bi šla nekam za dlje kot en vikend brez fanta... Ne...

Letos pozimi pa sva si z (bivšim) fantom privoščila počitnice v Miamiju in 5-dnevno križarjenje po Bahamih. Destinacija je bila Miami (Florida) - CocoKay (Bahami) - Nassau (Bahami) - Key West (Florida - najjužnejša točka ZDA) - Miami (Florida). Šla sva z ladijsko družbo Royal Caribbean in ladjo Majesty of the Seas. Seveda sva uživala na polno, in čeprav je ladja bila srednjega razreda, sva se počutila kot v palači. Luksuz na vsakem koraku, hrana pripravljena na 1001 način, sadja in sladic, da se ti zvrti,... Ljudje moji, nimate pojma, kako dober je pravi ananas. 🙂

CocoCay - Bahami in naša Majesty of the Seas v ozadju

Sadni bife na palubi Majesty of the Seas

Na Key West sva se celo zaročila. Še pred nekaj meseci sem imela popolnoma drugačne načrte za svojo prihodnost. Očitno pa mi to ni bilo namenjeno, saj sem si čedalje bolj želela nekaj drugačnega, nekaj posebnega. Hotela sem med tujce, med druge kulture in običaje, v druge kraje, ven iz Slovenije.

Vedno sem čutila, da je Slovenija premajhna zame. Ne želim posploševati, niti koga užaliti, a dejstvo je, da so Slovenci preveč zaprt narod. Vse, kar je drugačno, ni dobrodošlo. Jaz pa si želim prav to. In končno sem zbrala pogum, da nekaj tudi storim v tej smeri.

Konec junija sem malo pogooglala, našla in preštudirala kar nekaj forumov (glavni je bil Delo na ladji - STA forum) in še vedno bila nadvse navdušena nad tistim, kar sem si zamislila. Delo na ladji! Preko interneta sem poslala prvo prijavnico na Invermore Shipping v Koper, ki ga vodita Helena Vehovec in Sašo Vehovec (baje mož in žena). Dva tedna ni bilo nobenega odgovora, zato sem poklicala Heleno, ki pa je ravno bila na dopustu. Čez 3 tedne sem poslala email in dobila odgovor, da bom na razgovor povabljena 'kmalu'. Kmalu? Kaj to pomeni 'kmalu'? In sem spet čakala. En teden, dva tedna, en mesec, mesec in pol... Potem pa končno email. 6. septembra je bil info meeting v Kopru s Heleno za vse, ki si želimo delati kot Shop Assistant. In sem šla. V glavnem nisem izvedela nič novega, le to, da so začetni stroški brez letalske karte 600 € (zdravniški pregled 150 €, viza za delo na ladji 100 € in provizija, ki jo zahteva Invermore Shipping 350 €) in da je na pravi job interview potrebno oditi v Budimpešto. 🙂

No, pa počakajmo še 3 tedne na ta pravi intervju. Z Američani. Posebna navodila: 'Uredite se poslovno. Zdaj smo poslovni ljudje.' Aha... Še v shopping bo treba po poslovno obleko. Ni problema. Pa pojdimo.

Že pred leti mi je na misel prišla ideja, da bi si svet lahko ogledala tudi preko dela na kakšni križarski ladji (ne vojaški, seveda, ampak tisti veliki luksuzni ladji, ki pluje le v najlepše kotičke sveta). Ideje takrat nisem mogla uresničiti zaradi osebnih razlogov, letos pa se je zgodilo, da teh razlogov ni več, želja po delu na ladji pa je seveda ostala in prerasla skoraj v edini cilj, ki sem si ga zastavila za letošnje leto (2010).

Več o tem, kako sem se odločila za delo na ladji, kakšni so bili prvi koraki, v kakšno pomoč mi je bilo podjetje Invermore Shipping iz Kopra, kako poteka delo na ladji in tako naprej boste lahko prebirali v tem blogu - Sonja in delo na ladji. Nove zgodbe bodo (tako vsaj pričakujem) objavljane vsaj 2x na mesec (oziroma ko bom prišla do interneta). Tako boste vsi, ki vas zanima moje novo življenje na ladji in na splošno delo na ladji, vedno na tekočem. Morda se vam bodo pocedile tudi sline ob kakšni hudo hudi eksotični fotki in si kaj podobnega omislite tudi sami.

Upam, da vam bo branje bloga Sonja in delo na ladji zanimivo, morda tudi poučno, predvsem pa majhna tolažba vsem tistim, ki me pogrešate in komaj čakate, da mine teh nekaj mesecev (6-9) in se spet vrnem v domači kraj (če seveda ne ostanem nekje na Karibih, Havajih, Jamajki,...). 🙂