Santorini (Greece)
Otok, kjer je verjetno pocitnikovalo kar precej nasih sorojakov. Pa so verjetno bili na drugem koncu otoka, ker kjer sem bila jaz, ni bilo ene plaze. Nobene. Ladja je spet bila zasidrana sredi morja - tender. Z zicnico smo se odpeljali do vrha hriba (cena 2 evra v eno9 smer), voznja je bila precej adrenalinska, kar malce strah me je bilo, pa se slabo po vrhu, komaj sem cakala, da vdihnem svez zrak. Vrsta za nazaj je bila pa toliksna, da smo sli kar pes v dolino.
Aja, svez zrak? Hm... Na hribu so imeli toliko oslickov, ki so prenasali ljudi gor in dol, da si moral ze iskati vogalcek s cistimi vonjavami. Jedli smo, normalno, njihovo tipicno solato (sem ze pozabila, kako se rece, nekaj s kumarami in jogurtom), pa gyros na krozniku. Sprehod med vrsto trgovinic in lahkih nog po vrocini v dolino, mimo oslickov (no ja, prej oni mimo nas, revcki).
Celoten prispevek najdete tu.